Moje knjige leta 2023

Dragi bralci in bralke bloga!

Leto je naokoli in tole, ki ravno mineva, 2023, je bilo zame eno najlepših v vsem življenju - leto, ki bo za vedno jasno izstopalo iz množice ostalih. 

Mogoče sem zaradi tega, kar so se mi v privatnem in poklicnem življenju dogajale tako prelomne stvari, prebrala nekaj manj knjig. 

Kakorkoli že. Tukaj so tiste, ki sem jih prebrala v letu 2023 - kakor so si sledile od začetka januarja pa do konca decembra.

1. Tišji glasovi, Izbrane pesmi nemških romantikov Tišji glasovi so zato, ker so v knjigi zbrane pesmi ne tako znanih, se pravi bolj tihih nemških pesnikov 19.stoletja - vsaj iz slovenskega zornega kota, kjer so ti pesniki precej neznani. A njihove pesmi so čudovite - nekatere od njih je uglasbil celo Robert Schumann. Pesmi so v originalu in v odličnem slovenskem prevodu Braneta Senegačnika in Mateja Venierja. Enkratna knjiga za vstop v novo leto.
2. Stephen King: The Stand 5/5 Idealno branje v luči covid-19 epidemije.
3. David Zupančič: Življenje v sivi coni Spet covid-19 epidemija. Tokrat intimno zdravnikovo pričevanje.
4. Drago Jančar: To noč sem jo videl 5/5 Slovenska klasika.
5. Lauren Groff: Matrix 3/5 Feminizem na ne najbolj posrečen način.
6. Stephen King: 22.11.1963 O umoru JFK na nekoliko mističen način.
7. Oliver Buslau: Schatten über Sanssouci 4/5 Za ljubitelje glasbe, mogočne Prusije in Postdama.
8. Han Kang: Vegetarijanka 3/5 Feminizem - spet ne preveč posrečen, tokrat na korejski način.
9. Henry James: Kaj je vedela Maisie 4/5 Zapleteno o zapletenem otroku, ki živi v zapletenih družinskih razmerah.
10. Graham Greene: Tretji človek Klasika iz povojnega Dunaja.
11. Mitch Albom: Pet oseb, ki jih srečaš v nebesih O tem, kako dragoceno je vsako življenje in kaj v življenju šteje.
12. Uwe Timm: Die Entdeckung der Currywurst 4/5 Res o tem, kako so izumili currywurst, pa čeprav je to le stranska zgodba.
13. E. M. Forster: The Machine Stops Zelo preroško. Človeka kar strese.
14. Nicholas J. Conard, Jürgen Wertheimer: Die Venus aus dem Eis O neandertalcih in modernih ljudeh.
15. Gustav Riek: Die Mammutjäger vom Lonetal (nekaj malega o knjigi lahko preberete tukaj) Še enkrat ledena doba.
16. David Friedrich Weinland: Rulaman (tudi o tej knjigi lahko nekaj preberete tukaj) In še enkrat ledena doba.
17. John Williams: Klavčev Prehod 5/5 Najboljši vestern, kar sem jih prebrala.
18. Heinrich Mann: Podložnik 4/5 Tudi brat Thomasa Manna je pisal odmevne romane.
19. Carsten Henn: Sprehajalec knjig 3/5 Patetično.
20. Richard Flanegan: First Person 3/5 Sem brala že boljše knjige Richarda Flanegana.
21. Friedrich Dürrenmatt: Fiziki 5/5 Zelo, zelo v redu dramsko delo. Nastopata Einstein in Newton, pa še kakšen fizik.
22. Lado Kralj: Ne bom se več drsal na bajerju 4/5 Kresnik 2023
23. John Banville: Newtonovo pismo Newton je nekoč napisal pomenljivo pismo. A v tem kratkem delu to ni tako zelo pomembno.
24. Tan Twan Eng: The Garden of Evening Mists 5/5 Moja knjiga leta 2023! Enostavno vrhunsko. Romantično in čutno. Presunljivo.
25. Claire Keegan: Rejenka 4/5 Biološki starši ali rejniki, to je zdaj vprašanje.
26. Klaus-Peter Wolf: Ostfriesenkiller 4/5 Regionalni krimi s Severnega morja.
27. Egil Bjarnason: How Iceland changed the world 5/5 (glej spodaj)
28. Halldor Laxness: Islandski zvon 4/5 Islandska klasika.
29. Saga o Njalu Najpomembnejša in najbolj znana islandska saga.
30. Dan Simmons: The Fall of Hyperion 5/5 Sci-fi klasika, ki se meša z literarno zgodovino. Drugi del.
31. Dan Simmons: Endymion 5/5 Pa še tretji del. Obstaja pa tudi četrti :-) Veselite se ljudje.

Od vseh naštetih knjig bi rada izpostavila le eno - tisto, za katero mi je resnično žal, da na hermioninem blogu ni našla več prostora. 

Hallgrimskirkja, Reykjavik, Islandija
s kipom
Leifa Erikssona,
ki je bil tisti, ki je odkril Ameriko

Knjiga How Iceland changed the world, Egila Bjarnasona, je obvezno branje za vse, ki gredo ali pa bi radi šli na Islandijo, ob tem pa imajo radi tudi zgodovino. Islandija - čeprav majhna kakor je - je v svoji zgodovini pogosto usodno vplivala na celotni svet. 

Poglejte, pred kratkim se je spet dogajalo! Izbruhi vulkanov na tem otoku so že večkrat vplivali na klimatske spremembe blizu in daleč. Pa je to samo ena od stvari, ki so omenjene v knjigi in so spreminjale svet. Mnoge druge so še - recimo ta, da je bil Islandec tisti, ki je odkril Ameriko, in Islandec je bil tisti, ki je popisal nordijsko mitologijo, kot jo poznamo. Ameriški astronavti so na Islandiji vadili pristanek na Luni in v času hladne vojne so se ravno na Islandiji topili zmrznjeni odnosi med Združenimi državami Amerike in Sovjetsko zvezo. Tudi odločitev o nastanku države Izrael je dozorela prav na Islandiji. 

O vsem tem in še mnogočem drugem v knjigi Egila Bjarnasona (kar pomeni Egila Bjarnovega sina - tako še vedno podeljujejo priimke na Islandiji, čisto tako kot v sagah), How Iceland changed the world.

Vsem vam pa srečno novo leto 2024.

Dan Simmons: Endymion

Znanstveno-fantastični roman Endymion je tretja knjiga v seriji Hyperion Cantos, ameriškega pisatelja Dana Simmonsa. Ravno tako dobra je kot prvi dve: Hyperion in The Fall of Hyperion.

Roman Endymion sem brala kot izredno zanimivo vesoljsko pustolovsko zgodbo, ki se dogaja v daljni prihodnosti - a tudi kot preludij v čudovito in ganljivo ljubezensko zgodbo, ki se bo, predvidevam, razvila v četrti knjigi serije, The Rise of Endymion.

Zgodba romana Endymion se dogaja več kot 250 let po dogodkih, ki so se pripetili ob koncu druge knjige serije. Ljudje so se takrat odrekli umetni inteligenci in s tem mnogim prednostim, ki so jim bile do tedaj na voljo kot nekaj samoumevnega. Ena izmed teh je bila možnost potovanja preko farcasterjev - nekakšnih portalov, preko katerih so lahko potovali iz enega sončnega sistema v drugega, ne da bi bili podvrženi zakonom fizike, ki ne dovoljujejo hitrosti, ki bi bila večja od hitrosti svetlobe. Po velikem Fall-u, ki se pripeti ob koncu romana Tha Fall of Hyperion, so bili tako številni planeti, ki so bili naseljeni z ljudmi, prepuščeni sami sebi, saj so bile povezave z drugimi svetovi v Galaksiji zelo otežene. Planeti so preživeli le, če so bili samooskrbni in če so se uspeli primerno organizirati. Mnoge visoko razvite človeške naselbine so tako propadle, nekatere obrobne in nepomembne pa so se v svojem razvoju razcvetele. Tako to gre s človeškimi civilizacijami že vso zgodovino.

V času kaosa, pomanjkanja in trpljenja pa je vedno tako, da na svoji moči pridobijo najrazličnejše ideologije in religije. Tako je bilo tudi v tem primeru - v človeški civilizaciji 31. stoletja, ki jo opisuje roman Endymion.

Najmočnejši v Galaksiji sta tako katoliška Cerkev in njena oborožena sila Pax z visoko izurjenimi vojščaki Švicarske garde. Cerkev nadzira skoraj vse kotičke Galaksije, ki so naseljeni z ljudmi. Njena velika moč pa izhaja iz tega, da število njenih privržencev izjemno hitro narašča. Zakaj je tako? Zdaj vas bo to, kar bom napisala, presenetilo in pretreslo:)

Katoliška Cerkev zna oživljati mrtve. Dobesedno - v treh dneh; tako kot je v treh dneh tudi Jezus vstal od mrtvih. To je mogoče zaradi nekakšnih parazitov, ki so bili opisani že v prvi knjigi serije, in zaradi pomoči umetne inteligence, ki po velikem Fall-u vendarle ni povsem izginila. Vsi ljudje, ki "prevzamejo križ", se pravi, da prestopijo ali prevzamejo katoliško vero (in s tem tudi tistega parazita), po smrti ponovno oživijo. Te smrti in vstajenja si lahko sledijo poljubno dolgo, kar, seveda, vodi k temu, da število katolikov strmo narašča. 

Kako sprevrženo lahko to postane, je v romanu Endymion zelo lepo razloženo in bralec je ponovno zelo vesel (tako kot tudi že ob branju prejšnjih dveh delov serije), da živi v svetu, kjer entropija narašča, kjer se vsi staramo in vsi vemo, da imamo eno samo življenje, ki se bo nekoč - in to brez kakršnega koli dvoma, za vedno končalo.

Možnost vstajenja od mrtvih ima določene prednosti, na katere pravzaprav ne bi nikoli pomislili, če ne bi brali romana Endymion. Na primer, pomaga pri potovanju po vesolju. Človeštvo 31. stoletja iz romana za medzvezdna potovanja uporablja Hawking drive (poimenovan po znanem fiziku Stephenu Hawkingu), ki omogoča potovanje s hitrostjo blizu svetlobe. To je zelo hiter način potovanja, a vendar ne dovolj hiter za takšne razdalje, kot so v Naši galaksiji. Poleg tega imamo pri takšnem potovanju velike izgube časa zaradi pospeševanja in pojemanja hitrosti na začetku in na koncu potovanja. No, in tukaj lahko katoliški popotniki po Galaksiji pridobijo na času in potujejo hitreje, kot to omogoča Hawking drive. Lahko si privoščijo takšne pospeške in pojemke, da se jim telo spremeni v organsko goščo, pa to ni prav nič hudega, saj jih bodo po treh dneh kljub vsemu in brez velikih težav ponovno obudili od mrtvih.

Toliko, da boste imeli občutek v kakšnem svetu živita glavna junaka romana Endymion.

To sta 12-letna deklica Aenea in 26-letni Raul Endymion. Aenea je hči ene od glavnih junakinj prejšnjih dveh knjig serije, Browne Lamie, in cybrida s persono pesnika Johna Keatsa. Znana je kot mesija, oz. "tista, ki uči" - ampak zdaj še ne; zdaj je še otrok. Na željo pesnika Martina Silenusa - avtorja Hyprion Cantos - še enega od glavnih nastopajočih v prejšnjih dveh knjigah serije, za njeno varnost skrbi bivši vojak Raul Endymion. Aenea namreč pomeni grožnjo katoliški Cerkvi in njeni nadvladi v Galaksiji ter je zato ves čas v nevarnosti.

Aenea in Raul tako skupaj z androidom A. Bettikom potujeta po vesolju in bežita pred očetom kapitanom Fredericom de Soyo - izurjenim vojaškim poveljnikom katoliške vojske Pax, ki želi na vsak način ujeti otroka - nepoškodovanega, se ve, saj Cerkev spoštuje življenje - in ga pripeljati pred papeža Juliusa XIV. Ta je papež že 250 let; pred tem pa je bil tudi eden izmed romarjev, ki so bili glavni junaki prve in druge knjige serije.

Aenea, Raul in A.Bettik potujejo po reki Tethys. Ta reka je bila omenjena že v prejšnji knjigi, a si je do sedaj nekako nisem uspela predstavljati. V času človeške Hegemonije, se pravi pred velikim Fall-om, je povezovala najpomembnejše - tudi turistično najzanimivejše predele Galaksije, ki so bili poseljeni z ljudmi. Kako lahko reka povezuje različne planete? Kako lahko z ladjo (ne vesoljsko, ampak s tisto običajno, ki plove po reki ali morju) potuješ po vesolju? To sem se spraševala, ko sem brala roman The Fall of Hyperion in iskala hakeljc, ki sem ga spregledala in bi mi mogoče lahko razložil to nepredstavljivost.

No, zdaj vem, kako je s tem, in ideja je briljantna! Reka Tethys je namreč sestavljena iz različnih odsekov rek, ki tečejo po najraznovrstnejših planetih. Ti odseki rek so bili nekoč med seboj povezani s farcasterji. Ladja, ki je plula po reki na planetu X, je tako enostavno zaplula skozi portal farcasterja, ki je bil nekje na poti, in se v trenutku znašla v strugi neke druge reke na nekem drugem planetu. Lahko si predstavljate, kako raznoliki so bili ti odseki reke Tethys, kako različna je bila pokrajina, ki se je raztezala ob njej, in kako slikovito je bilo nebo nad reko - v različnih modrih odtenkih, z enim ali več sonci različnih velikosti in barv. Čudovito - še posebej zato, ker Dan Simmons takšne stvari zna še posebno lepo in nazorno opisati.

Ko glavni protagonisti romana s splavom potujejo po reki Tethys doživijo marsikaj. Namen potovanja pa ob vsem tem ni povsem jasen. Da bi potovanje služilo le temu, da se lahko razcveti izredno zanimiva pustolovska zgodba, bi bilo za tako čudovitega pisatelja, kot je Dan Simmons, preveč plehko.

To potovanje poteka zato, da Aenea vidi stvari, ki bodo vplivale na njeno poznejšo vloge mesije in se ob tem kaj nauči. 

Tako sta še posebej pomenljiva predvsem dva odseka potovanja: tisti po Hebronu in tisti po Qom-Riyadhu. Oba planeta sta zapuščena in brez ljudi. "Something terrible happened here," pravi Aenea, "I can feel it." Lahko uganete, kaj je bilo tisto grozno, kar se je zgodilo, saj imeni planetov nakazujeta, kakšne veroizpovedi so bili tamkajšnji prebivalci in da verjetno niso želeli "sprejeti križa". Zgodil se je genocid.

Aeneajina druščina svoje potovanje konča na Zemlji. Tukaj se bo Aenea naučila, kar se mora še naučiti in tukaj bo odrasla v žensko. Ker sem kot bralka knjige imela drobne vpoglede v prihodnost dogajanja, vem, da se bosta Aenea in Raul v naslednjih letih zaljubila - zametke te velike ljubezni pa je čutiti že v romanu Endymion. In ker vem, kako pretanjeno in ganljivo zna Dan Simmons popisovati tudi te plati svojih romanov, se že veselim naslednjega romana serije.

Zato, dragi bralci mojega bloga - posebno tisti, ki vam znanstvena fantastika ne pomeni kaj dosti, potrebno bo nekaj potrpežljivosti. Čaka me nov obsežen roman serije, The Rise of Endymion, ki ima preko 750 strani. In dokler ga ne preberem, ne vem če se bom lotila kakšne druge knjige in jo predstavila v tem blogu.

★★★★★

Vrstni red romanov iz serije Hyperion Cantos:

• Hyperion
• The Fall of Hyperion
• Endymion
• The Rise of Endymion