Na daljnem vzhodu se znajo radikalno, a obenem prefinjeno upreti utečenim in splošno sprejetim družbenim normam. Enega izmed teh uporov opisuje roman južnokorejske pisateljice Han Kang, Vegetarijanka.
Roman pripoveduje o mladi ženski - ime ji je Yeonghye, ki z dvema preprostima potezama zamaje svet ljudi okrog sebe in usodno vpliva na nadaljnji potek njihovih življenj. Sama pri vsem skupaj niti ni tako zelo pomembna.
Njeno prvo in najpomembnejše dejanje je to, da postane vegetarijanka. Naenkrat in na videz brez pravega vzroka se odloči, da ne bo več jedla mesa. Ta poteza se na prvi pogled ne zdi nič posebnega, a v svetu, v katerem Yeonghye živi, sproži nepredstavljive posledice. Njeni sorodniki nekako ne morejo razumeti, da se je ubogljiva, neopazna in v vsem zelo povprečna ženska odločila za tako čudno potezo in - kar je še hujše, pri njej tudi trmasto vztraja.
Druga stvar, ki ljudi v njeni bližini dodatno vznemirja, pa je to, da Yeonghye noče nositi nedrčka. Ker jo tišči. Včasih si prsi tudi povsem razkrije ali pa po stanovanju hodi povsem gola. Zakaj? Ker ji je vroče. Tako preprosto je to. Ob tem je povsem brezbrižna in neomajna, ljudje okrog nje pa izgubljajo živce. Pride celo do nasilja in tlačenja koščkov mesa v usta, infuzij in vstavljanja nazogastričnih sond - tudi hospitalizacije na psihiatrični kliniki.
Roman je razdeljen v tri dele. V vsakem od njih eden od Yeonghyjevinih sorodnikov pripoveduje o svojem pogledu na dogajanje. Možu je Yeonghye bolj hišna pomočnica kot žena; svaku umetniško delo in objekt poželenja; sestri pa tista, ki vzbuja občutek krivde ali pa celo tista, ki ji je uničila življenje. Nihče je ne razume popolnoma in vsi jo sprejemajo kot čudno, nenormalno ali v najboljšem primeru bolno. Pa je pravzaprav ravno obratno. Globoko v sebi in s svojimi preprostimi željami ter odločitvijo, da ne bo jedla mesa in nosila nedrčka, je vendarle v določenem pogledu bolj človeška kot vsi okrog nje, bolj normalna.
Izjemna vrednost romana Han Kang, Vegetarijanka, je v tem, da s pomočjo Yeonghjijinih drobnih, povsem legitimnih odločitev kako živeti, razgalja okorelost določenih družbenih norm, ki jih večina ljudi sprejema kot samoumevne, in ob tem ne opaža, kako brezsramno kratijo svobodo nekaterih - predvsem žensk, v tem primeru korejskih. Upor, ki je opisan v tem romanu, je tako preprost in obenem učinkovit, da bralca pusti brez besed - ljudi, ki obdajajo glavno junakinjo, pa popolnoma razoroži - na žalost do te mere, da v svoji nemoči posežejo celo po nasilju.
Dober roman, ki pa se vendarle izogiba temu, da bi razložil tudi to, da družbene norme niso le nekaj slabega in da niso nastale zato, da bi koga zanalašč omejevale. So nujno potrebne, da človeška družba sploh obstaja. Kar pa seveda ne pomeni, da jih ni potrebno vedno znova tehtati ter presojati, in če se izkažejo za neuporabne in krivične, tudi spremeniti. K takšnim spremembam pa pripomorejo tudi knjige kot je ta.
★★★☆☆
Ni komentarjev:
Objavite komentar
Komentarji so zaželeni:) in nemoderirani. Lahko so tudi anonimni;)