sobota, 24. maj 2014

Kresnik 2014 - finalisti

Jo je sram?
Mesec dni po objavi deseterice kandidatov za nagrado kresnik in mesec dni pred razglasitvijo zmagovalca, je znana peterica najboljših slovenskih romanov preteklega leta.
To so:
  • Evald Flisar: Začarani Odisej
  • Jasmin B. Frelih: Na/pol
  • Jurij Hudolin: Ingrid Rosenfeld
  • Davorin Lenko: Telesa v temi 
  • Tone Peršak: Usedline 
Vesela sem, da je med finalisti Jurij Hudolin. Njegova Ingrid Rosenfeld me je navdušila kot že dolgo nobena od slovenskih knjig. Glavna junakinja je izredno simpatično orisana. Prav tako še nikjer nisem zasledila tako lepo opisane ljubezni do knjig kot v tem romanu.
Tudi Evald Flisar je prišel v finale. Osebno mu to privoščim, saj je prepoznaven pisatelj in je napisal nekaj dobrih romanov, a Začarani Odisej po mojem mnenju ni literarni presežek, ki bi zaslužil, da ga izpostavljamo.
Med deseterico letošnjih kandidatov za kresnika so bili kar trije prvenci. Ko sem se odločila, da bom enega od njih prebrala, sem, kaže, slabo izbrala. Prebrala sem namreč roman Roberta Simoniška, Soba pod gradom, ki je edini prvenec, ki ni prišel v finale. No, zdaj vem, da tudi v deseterico ni sodil.
Glavni junak romana je Peter Mrak, novinar in pisatelj. Nasproti mu stojita dve drugi osebi - ena pozitivna in ena negativna. Prvi je junakov bivši profesor, drugi je sošolec s fakultete. S tema dvema, precej črno-belo predstavljenima človekoma, je vzpostavljena priložnost, da v pogovoru z njima glavni junak izrazi svoje misli in poglede na svet, ki pa niso nič posebnega. Medla in neizrazita je tudi zgodba romana.
Verjetno bi se bolje odločila, če bi od prvencev izbrala Jasmina B. Freliha in prebrala njegov Na/pol.
Tretji prvenec -Telesa v temi, Davorina Lenka, glede na mnenja, ki sem jih o njem prebrala po časopisih, nikakor ni po mojem okusu. Roman je pisan fragmentirano, v maniri postmodernizma ali transrealizma, kar letošnja žirija za nagrado še posebej ceni.
Zdaj, ko so znani finalisti, me mogoče še najbolj mika, da bi prebrala Peršakov roman Usedline. Ta bi mi bil mogoče všeč, a prave volje, da bi se lotila branja knjige, ob splošni melanholiji, mi me spremlja (tudi) ob letošnjem kresniku, nimam.

V finale se ni uspelo uvrstiti Tadeju Golobu in njegovi knjigi Ali boma ye. Škoda. Tako se je pridružila drugim meni ljubim, a pri kresniku spregledanim knjigam lanskega leta. Naj bodo to skupaj z Jurijem Hudolinom moji najboljši slovenski romani leta 2013:)
Vendar pa - če ti romani niso navdušili komisije, so navdušili slovenske bralce. V knjižnicah so te knjige iskane. Upam, da se tudi dobro prodajajo. Roman Aleksandre Kocmut, Čisto sam na svetu so pa bralci pred kratkim izbrali tudi za najboljšo izmed 20-ih izbranih knjig Založbe Modrijan. Med ostalimi nominiranimi knjigami so bile tudi tako odmevne knjige kot so Tri močne ženske pisateljice Marie Ndiaye, ki je trenutno med finalisti za IMPAC nagrado, Piknik pri Hanging Rocku Joan Lidsay; pa tudi domači uspešnici - Raclette Boruta Goloba in že omenjene Simonove priče Rudija Podržaja.

5 komentarjev:

  1. Prosim, če se najprej pozanimate, kaj določeni pojmi pomenijo, preden jih kar tako vsepovprek uporabljate. Transrealizem nikakor ni postmodernizem, ampak oznaka za verjetno prevladujočo smer v sodobnem slovenskem romanu. In samo zato, ker je pojmovanje definirala predsednica letošnje žirije v svoji zadnji monografiji, še ne pomeni nobene vrednostne sodbe o transrealizmu kot takem. Se pravi, da to nikakor ne pomeni, da ga prof. Zupan-Sosičeva posebej ceni ali ceni bolj od česa drugega. Gotovo pa ne celotna žirija. Sploh pa je težko, da bi to vplivalo na izbor za kresnika, ker je mogoče precejšnjo večino sodobnega romana postaviti pod oznako transrealizem.

    OdgovoriIzbriši
  2. Samo toliko: transrealizem NI postmodernizem. Niti to, da ga je predsednica kresnikove komisije definirala, ne pomeni, da je posebno ljub njej, da za preostale 3 žirante niti ne govorim. Transrealizem je zgolj oznaka za prevladujočo smer v sodobnem slovenskem romanu, kar pač ne more biti kriterij za ocenjevanje romanov. Škoda, da se prej ne pozanimate, preden takole na pamet z vzvišenimi komentarji.

    OdgovoriIzbriši
  3. Se opravičujem za dvojni komentar. Nekaj je bilo narobe s spletom. Pa lep pozdrav!

    OdgovoriIzbriši
  4. Avtor je odstranil ta komentar.

    OdgovoriIzbriši
  5. Tudi jaz se opravičujem za brisanje lastnega komentarja:) Malo sem se zatipkala.

    Hvala za komentar.
    Vem, da transrealizem ni enako kot postmodernizem in da obstajajo tudi neorealizem, minimalizem in literarni eklekticizem - zato sem tudi uporabila besedico ali. A ker teh pojmom ne ločim najbolje (in nisem edina), bi bilo verjetno res bolje, da jih ne bi uporabljala.
    Če je komu v žiriji takšen način pisanja ljub, ni nič slabega. Okusi so na srečo različni. Če pa ne, pa tudi v redu:)
    Žal pa mi je, da se vam moj zapis zdi vzvišen. Se opravičujem. Moj namen je bil daleč od tega.

    OdgovoriIzbriši

Komentarji so zaželeni:) in nemoderirani. Lahko so tudi anonimni;)