Kresnik 2014 - deseterica

Tukaj so - kandidati za najprestižnejšo slovensko literarno nagrado!
Tole pišem ob neprijetnem občutku (ki je mogoče res samo občutek), da v slovenski javnosti ob letošnji razglasitvi kandidatov za nagrado kresnik, ni čutiti velikega zanimanja. Na elektronskih medijih sem zasledila samo dva članka na to temo, pa še ta dva sta kaj hitro poniknila nekam v ozadje in ju je že težko najti. Komentarjev skoraj ni. Škoda.

Vseeno, najboljši slovenski romani lanskega leta so:

• Evald Flisar: Začarani Odisej (Litera, zbirka Piramida),
• Jasmin B. Frelih: Na/pol (Cankarjeva založba), prvenec
• Tadej Golob: Ali boma ye! (Goga, Literarna zbirka),
• Jurij Hudolin: Ingrid Rosenfeld (Študentska Založba, zbirka Beletrina),
• Davorin Lenko: Telesa v temi (Aleph, Center za slovensko književnost), prvenec
• Miha Mazzini: Paloma negra (Študentska Založba, zbirka Beletrina),
• Vinko Möderndorfer: Balzacov popek (Mladinska knjiga, zbirka Nova slovenska knjiga),
• Tone Peršak: Usedline (Cankarjeva založba),
• Robert Simonišek: Soba pod gradom (Litera, zbirka Piramida), prvenec
• Nataša Sukič: Kino (Litera, zbirka Piramida). 

Od nominiranih knjig sem prebrala samo Tadeja Goloba. Ali boma ye! vsekakor zasluži nominacijo, verjetno tudi kaj več. Kaže, da žolčne recenzije nekaterih literarnih kritikov o knjigi niso vplivale na odločitev žirije, da roman uvrsti na seznam nominirancev. To mi je všeč.
Večni nominiranec z nagrado kresnik, Evald Flisar, je ponovno na seznamu. Nekatere od njegovih knjig so mi zelo všeč, druge precej manj. Na žalost v to drugo kategorijo sodijo predvsem njegove novejše knjige. Odiseja bom verjetno kljub temu prebrala.
Drugače je z Mazzinijem. Mazzinija cenim in redno ter z veseljem prebiram njegove kolumne na Siol.net, a od Nemške loterije dalje nisem velika občudovalka njegovih literarnih del. Mnenje ostaja enako tudi potem, ko sem prelistala Palomo negro.
Möderndorfer, Peršak in Sukič mi ne dišijo najbolj.
Ingrid Rosenfeld je zaradi ugodnega mnenja na Knjižnih moljih in dejstva, da je knjiga izšla v zbirki Beletrina, že na mojem must-read seznamu.
Zanimivo in zelo prijetno se mi zdi, da so med kandidati za kresnika kar trije prvenci. To bo razveselilo marsikatere bralce, ki pogosto tarnajo, da so ob podeljevanju nagrad neuveljavljeni pisatelji vedno znova prikrajšani na račun znanih imen. Moja prva knjiga s seznama, ki jo bom prebrala, bo roman Roberta Simoniška Soba pod gradom. 

Ker sem prebrala tako malo romanov letošnjih nominirancev za nagrado kresnik, ne morem reči, katere od njih bi odstranila  s seznama in nanj uvrstila tri dobre knjige, izdane v lanskem letu, ki sem jih prebrala in jih med kandidati za kresnika ni najti. To so knjige Avgusta Demšarja: Miloš, Aleksandre Kocmut: Čisto sam na svetu in Ferija Lainščka: Orkester za poljube. Le kaj jim manjka v primerjavi z nominiranimi knjigami?

Po neprijetni izkušnji ob podeljevanju lanskoletnega kresnika, ki je bil velik fiasko, upam, da se bo letošnja komisija (pa čeprav je njena sestava le minimalno spremenjena) odločala po svoji vesti in z najboljšimi nameni delala v dobro slovenske literature. Naj izbere najboljši slovenski roman lanskega leta. Da zainteresirana bralska srenja ne bo rekla - kar sem prebrala v enem od redkih komentarjev, da nagrada ni več omembe vredna.

Žirija: Urška Perenič, Igor Bratož, Aljoša Harlamov in Alojzija Zupan Sosič

( foto: Delo)