Čestitke Andreju E. Skubicu!

Kresnika 2015 dobi Andrej E. Skubic!

(vir: RTV Slovenija)

Ko sem pred tedni pisala o kandidatih za kresnika, sem bila prepričana, da bo to moj edini prispevek na to temo v letošnjem letu. O čem naj še pišem? O tako zelo predvidljivi zmagovalki in njenem romanu že ne. Vse kar mi je težkega ležalo na duši sem že izlila po blogu;)

Pa me je komisija za podelitev nagrade kresnik presenetila. Res me je. In to prijetno. Tega, da bo zmagal Andrej E. Skubic s svojim romanom Samo pridi domov, nisem pričakovala.
Lepo, da zmaga berljiv roman, ki je tudi kakovosten. Seveda je kombinacija berljivosti in kakovosti mogoča - če kdo še vedno dvomi v to resnico. Spoštovanje komisji za pogumno odločitev.

A naj bo že na začetku jasno tudi to: Tej isti komisiji ne bom nikoli odpustila tega, da med finaliste za kresnika ni uvrstila romana Polone Glavan Kakorkoli. Ta odlični roman si je zaslužil vsaj to, da pride med peterico najboljših, po mojem skromnem mnenju - še vedno sem prepričano v to, pa bi moral dobiti tudi kresnika. Zdaj že veste zakaj.

Kakorkoli že, med finaliste sta kljub vsemu prišla dva romana, ki sta mi bila všeč - zmagovalec in Veronika Simoniti.

Veronika Simoniti se je s svojim romanom Kameno seme nevarno približala opciji, v katero je jasno in glasno, tudi ponosno in ob podpori celotne slovenske kritiške srenje, zajadrala Katarina Marinčič z romanom Po njihovih besedah - nevarnosti, da bi bil roman preveč dovršen, a zato brez duše.

Roman Kameno seme je jezikovno in slogovno namreč tako izpiljen, da še najstrožje recenzentke niso našle napak. Nekaterim se zdi, da zaradi te dovršenosti trpijo zgodba ("nič se ne dogaja") in osebe ("vse so enake in samo ženske so"). S tem se ne morem strinjati. 

Knjiga za svojo odličnost nikakor ne potrebuje neke hude zgodbe. Celo obratno. Napeta zgodba s številnimi preobrati je pogosto maska, za katero se skriva povprečen ali celo slab roman.
Prav rada imam romane, kjer se ne dogaja veliko - s pogojem, seveda, da je ta primanjkljaj nadomeščen z nečem drugim. Pa ne z lepim slogom pisanja! Prazne besede - pa če so še tako lepe, te pomanjkljivosti ne morejo zapolniti. Potrebne so izrisane in verodostojne osebe, v katere se bralec lahko vživi. Pri romanu Veronike Simoniti je bil - kar se mene tiče, ta kriterij dosežen. 

Kdo ima rad ta roman? Ana Schnabel v svojem članku z naslovom Izjemnost pomeni kakovost, ne pomeni pa nujno zabave, odgovarja:

Roman Veronike Simoniti med petimi nominiranci stoji kot sinteza – intenziven slog, intenzivna psihologija, občutek za simbolično –, ciljno publiko Kamenega semena zato sestavljajo ljudje, ki z enako pozornostjo berejo tako Dostojevskega kot Philipa K. Dicka.

Uf, kako me je pogruntala! To sem prav zares tudi jaz . Vse knjige berem enako natančno - prav konkretno tudi Philipa K. Dicka, zakaj ga le ne bi? Le, da do sedaj nisem vedela, da to ni nekaj preveč dobrega;) Vsaj tako sem to razbrala iz članka kot celote.

Andrej E. Skubic je bil z romanom Samo pridi domov tekom zadnjega leta ob kandidatih za kresnika - na moji osebni lestvici favoritov, ves čas na drugem mestu. Zaslužena srebrna kolajna:) Ko smo še ugibali o peterici najboljših, je bila pred njim Polona Glavan. Ko smo dobili peterico, se je pred njega postavila Veronika Simoniti.

Sem se spraševala, zakaj je tako in zakaj me roman ne more do konca navdušiti. Konec koncev gre za zelo lepo berljiv roman, ki me je kot bralko povsem solidno okupiral in sem ga z zanimanjem brala. Leon mi je bil simpatičen s svojo tako pozitivno kot negativno platjo osebnosti.
Verjetno je tema tajkunstva tista, ki me je zamorila. Zoprno mi je o tem brati in razglabljati, ker se ob tem bolj ali manj le jezim. Zato ni čudno, da me je v romanu bolj od zgodbe slovenske realnosti, zanimala intimna zgodba o odnosu med moškim in žensko. To je bilo tisto dobro in zaradi tega imam rada ta roman. Sicer se pa že iz izbire naslova vidi, da je tudi pisatelju ta vidik njegovega romana zelo pomemben.

Kresnik 2015 je za nami. Naj živi kresnik 2016. Želim vam veliko veselja ob prebiranju sodobne slovenske proze.