ponedeljek, 06. maj 2013

Katie Ward: Girl Reading

Ko je Hilary Mantel prejela nagrado Davida Cohena (pravijo, da je to britanska nobelova nagrada za literaturo), je imela kot zmagovalka še to dolžnost, da po lastni presoji podeli 12 500 funtov organizaciji, ki spodbuja in podpira mlade pisatelje in bralce ali pa denar podari mlademu avtorju. Hilary se je odločila za drugo možnost in denarno nagrado podelila pisateljici Katie Ward. To je bila zame dovolj velika spodbuda, da sem se lotila njene do sedaj edine knjige, Girl Reading - in bila nad branjem več kot navdušena. Prepričana sem, da bo ta knjiga ena mojih najljubših v tem letu, verjetno pa še kaj več.To je namreč prvenec, ki jih ni veliko. Ko takole premišljujem, me je od prvencev podobno kot Girl Reading navdušila samo še knjiga Andrewa Millerja, Ingenious Pain.

1333: Marija v rokah drži koran (po K.W)
Girl Reading je zelo smelo in pogumno delo. Dogajanje v sedmih slikah namreč pokriva dolgo obdobje od leta 1333 do leta 2060, kar za pisatelja vedno predstavlja veliko tveganje. Z vsakim poglavjem se prestavimo v novo zgodovinsko obdobje in se tako selimo iz leta 1333 v leto 1668, 1775, 1864, 1916 , 2008 in končno v leto 2060. Predstavljam si, da pisatelju ni lahko vsakega obdobja opisovati enako suvereno in samozavestno, a Katie Ward to uspe. Že po nekaj vrsticah branja vsakega poglavja sem se zlahka vživela v posamezno zgodovinsko obdobje in začutila duh tistega časa. To se mi zdi nekaj enkratnega.

1668: služkinja bere
Posamezna poglavja (razen zadnjega) so navidezno nepovezana. Imamo šest umetniških del, okrog katerih so napletene zgodbe - nekaj podobnega kot Dekle z bisernim uhanom, a bistveno boljše - bolj drzno, napeto in zanimivo. Ob natančnejšem branju potem vendarle postane jasno, da so zgodbe povezane. Ni samo to, da v vsaki zgodbi nastopa ženska, ki bere; te ženske iščejo odgovore na ista vprašanja. Sprašujejo se o svobodi, ljubezni, poroki, družini in karieri ter iščejo prava ravnovesja med njimi. Da pa je vse skupaj še bolj zanimivo, zadnja zgodba prav konkretno poveže ostalih šest in je tako svojevrsten vrhunec knjige. Knjiga res postane roman in ne zbirka kratkih zgodb. V zadnji zgodbi je tudi enkratna definicija idealne svobode in ljubezni, ki jo ženska lahko doživi. Tam ženska govori svojemu partnerju nekako takole: "V svojem življenju te ne potrebujem. Čisto dobro lahko shajam brez tebe, VENDAR pa tega nočem. Hočem biti s tabo in s tabo deliti svoje življenje in te razvajati."
1775: pesnica 
A preden ženske pridejo do možnosti takšne svobode in ljubezni, gredo preko mnogih izkušenj in prilagajanj; odločajo se med materinstvom in redovniškim življenjem, med bohemskim in družinskim načinom življenja, med kariero in družino, med poroko iz ljubezni in poroko zaradi denarja.

Poleg odličnega orisa časa dogajanja, se pisateljici uspe tudi izredno dobro vživeti v osebe - poleg ženske, tudi v otroško psiho, posebno, če so ti otroci bistri in ambiciozni.

Angleščina je lahko razumljiva, a je treba pazljivo brati. Hitro se namreč lahko zgodi, da bralec kaj pomembnega spregleda. V začetku vsakega poglavja sem bila tudi nekaj časa slabše orientirana, a to me ni motilo, kvečjemu mi je bilo vse skupaj še bolj zanimivo.

Katie Ward ima izreden pisateljski talent in komaj čakam, da napiše še kakšno knjigo. Menda je njena druga že blizu izida, razmišlja pa že o tretji. Hura!
Katie Ward


Ni komentarjev:

Objavite komentar

Komentarji so zaželeni:) in nemoderirani. Lahko so tudi anonimni;)