nedelja, 17. januar 2016

Lev N. Tolstoj: Vojna in mir (prvi zvezek)

To ni dolgočasna in razvlečena knjiga. To je page-turner! No, ne vseskozi, večinoma pa le. Vsekakor pa zelo zanimiva knjiga - kratkočasna in topla, napeta, z obilo akcije. Študija najraznovrstnejših človeških značajev.

V slovenskem jeziku je roman Vojna in mir izšel v legendarni zbirki Sto romanov. Zaradi obsežnosti je bilo potrebno celotno delo razdeliti v pet knjig. Tolstoj sam je svoj roman razdelil na štiri dele - v slovenščini poimenovane zvezki. Končala sem s prvim zvezkom - se pravi s prvimi 385-imi stranmi. Tukaj so moji vtisi:)

V prvem delu tega obsežnega romana na prijeten način spoznamo najpomembnejše osebe in tri glavna prizorišča dogajanja. Čas dogajanja je sredina in druga polovica leta 1805.

Začnemo v St. Peterburgu, v prestolnici carske Rusije. Tam se v salonu Ane Pavlovne Schererjeve - cesaričine prijateljice in zaupnice, zbira smetana ruske aristokracije. Spoznamo kneza Vasilija Kuragina - vplivnega, preračunljivega, visokega dostojanstvenika in njegove tri odrasle otroke: lepo Heleno, lahkoživega Anatola in ne preveč bistrega Ipolita.
Na sprejemu pri dvorni gospodični Ani Pavlovni je tudi kneginja Lisa - mlada, noseča žena kneza Andreja Bolkonskega. Knez Andrej se v salonu oglasi le za kratek čas - toliko, da ugotovimo, da je malce aroganten in da se do svoje žene ne vede prav ljubeznivo.
Predstavi pa se nam še najzanimivejša oseba - gospod Pierre - nekoliko neroden in zmeden mladenič z nekaj kilogrami preveč, ki se je ravnokar vrnil s šolanja v tujini, in je nezakonski sin najbogatejšega človeka v Rusiji, grofa Bezuhova.

Dogajanje se nato preseli v Moskvo k družini Rostov. Grof Ilja in grofica Nathalie Rostov imata štiri otroke: okrog 25 let starega Nikolaja, za možitev godno Vero, ki - čeprav vedno daje pravilne opombe, spravlja ljudi v zadrego, živahno in radoživo 15-letno Natašo, ki ni več otrok, a tudi še ne odrasla, in 10-letnega Petja. V družini živi tudi 16-letna osirotela sestrična Sonja, ki jo vzgajajo povsem enako kot grofovske otroke, a vendar ji nikoli ne dovolijo pozabiti, da jim kljub vsemu ni popolnoma enaka.
Pri Rostovih živi še Ana Mihajlovna Drubecka - vdova in grofičina prijateljica, s svojim sinom Borisom, ki je Nikolajevih let. Mladi so - kot se v takšnih primerih, ko so tako tesno in ves čas skupaj, rado zgodi, že poparčkani: Nataša z Borisom in Sonja z Nikolajem.

Mlada Nataša Rostova in Boris Drubecki,
iz BBC serije Vojna in mir, 2016
(vir:BBC)
Tretje prizorišče dogajanja je "na kmetih" ali v Lisih gorah, ki ležijo 150 vrst iz Moskve, na posestvu Bolkonskih. Tam živijo oče in sestra kneza Andreja - knez Nikolaj Andrejevič in knežna Marja, ter družabnica knežne Marje, mademoiselle Bourienne.
Če je življenje v St. Peterburgu in Moskvi polno razkošja, zabav in druženja, se v Lisih gorah živi skromno in samotno, po strogem vsakodnevnem urniku, ki sledi knezovemu prepričanju: ... da imajo človeške napake samo dva izvira: brezdelje in praznoverje, in da sta čednosti samo dve: delavnost in pamet. Za hčerino vzgojo je (Nikolaj Andrejevič) sam skrbel in jo, da bi razvil v nji obe glavni čednosti, od dvajsetega leta naprej učil algebre in geometrije ter vprezal vse njeno življenje v nenehne opravke
Uteho v takšnem načinu življenja Marja najde v svoji pobožnosti in globoki veri v Boga.

Vsem tem trem prizoriščem je skupno to, da se pogovor vedno znova suka ali pa prej ali slej pristane pri Napoleonu Bonaparteju. Leta 1805 je namreč Napoleon neustavljivo prodiral proti Dunaju. V zvezo zaveznikov, ki so mu to želeli preprečiti, je vstopila tudi Rusija.
Temu primerno o Napoleonu na družabnih srečanjih širom Rusije večinoma govorijo kot o pošasti in antikristu, le mladi fantje so navdušeni nad njegovo vojaško ter vladarsko spretnostjo in ga celo občudujejo. Vsi pa se - kot je bila takrat v visokih ruskih krogih navada, med seboj pogovarjajo francosko, kar je po svoje dokaj ironično. V romanu imamo tako navedena cela pisma in dolge dialoge, napisane v francoskem jeziku; za njihov prevod je potrebno pogledati pod črto. Če imate dobre oči, to ni preveč hudo:)

Tako. Osebe so postavljene na prizorišča in drama se lahko začne:) K zapletu pripomore nekaj zanimivih dogodkov:

- Pierre nepričakovano podeduje premoženje svojega očeta in postane grof Bezuhov. Ha, kakšne spletke so se pletle, da ne bi prišlo do tega dedovanja in priznanja očetovstva! Ha, kako drugače so ljudje naenkrat začeli gledati na Pierra, ker je postal bogat grof! In kako hitro ga - naivnega in nevajenega takšnega načina življenja - zvabijo v past.

Helena in Anatole Kuragin,
iz BBC serije Vojna in mir, 2016
(vir:BBC)
- Dogodita se dve snubitvi. O eni - tisti, ki se tiče Pierra in Helene, sem že pisala. Priznati moram, da se mi je spomin nekoliko izneveril. Ni bila Helena tista, ki je dogodek tako izpeljala, da je prišlo do poroke, kot sem bila prepričana do sedaj. Njen oče, knez Vasilij, je poskrbel, da je Pierre zasnubil Heleno, ne da bi to v resnici res naredil.
V drugi snubitvi pa Anatol (ali bolj pravilno, njegov oče - spet! knez Vasilij) prosi za roko knežne Marje. V tem primeru na nevestini strani ni takšne naivnosti kot pri Pierru, četudi...

Knez Andrej Bolkonski,
iz BBC serije Vojna in mir, 2016
(vir:BBC)
- Zaradi Napoleona knez Andrej Bolkonski in grof Nikolaj Rostov odrineta skupaj s številno rusko armado na vojsko. Natančno so opisane bitke, ki so potekale ob reki Donavi - od Braunaua (mimogrede, v tem mestu se je nekaj deset let pozneje rodil Hitler) preko Ennsa, Melka do Kremsa.  Odločilna bitka pa je bila pri Slavkovem na Češkem, kjer so bili zavezniki proti Napoleonu žalostno poraženi. Čeprav so se ruske sile borile pogumno in odločno - kar je pozneje priznal tudi Napoleon, je bil poraz pri Slavkovem za carsko Rusijo hudo ponižanje.
Zanimivo je bilo brati, kako so v začetku 19. stoletja potekale bitke. Pogum, ponos, domoljubje, ljubezen do carja in poštenost so pomenili vse. Sovražnika se je spoštovalo.
Vojna oba mlada moška - Andreja in Nikolaja, močno spremeni. Drugače začneta gledati na življenje. Odrasteta.

Roman Vojna in mir mi je še vedno všeč in prav rada ga berem. Včasih mu žrtvujem tudi kakšno uro prepotrebnega spanja, privilegij - ki ga je sicer deležna le redka knjiga - takšen page-turner je, brez heca. Roman ima dodelano zgodbo in dobro izrisane osebe (predvsem moške), kar je že dovolj, da sem navdušena. Redki romani imajo to oboje.

A vendar sem med tokratnim branjem zaznala tudi dve malenkosti, ki me vsaj malce motita.
Prva je ta, da se Tolstojeva pripoved ukvarja le z rusko aristokracijo. Velika večina nastopajočih izhaja iz najvišjega kroga aristokracije, kjer je denarja, kot si ga poželijo. Na primer, grofica Rostova svojega moža, ne da bi mu razložila, zakaj ga potrebuje, zaprosi za velikanski znesek denarja (10-mesečno plačo častnika), in ta ji ga priskrbi v desetih minutah, ne da bi trenil z očesom in se začudil.
Za takšno sago o ruski družbi bi se mogoče spodobilo spregovoriti tudi o nižjih slojih prebivalstva, a je vse skupaj skrčeno le na nekaj pripomb, ki jih mimogrede izreče kakšen sluga ali navadni vojak. Vendar pa - če bi Tolstoj pisal še o tem...., koliko strani bi potem ta knjiga šele imela! Sicer pa počakajmo, roman je še dolg.

Knežna Marja Bolkonska,
iz BBC serije, 2016
(vir: BBC)
Druga stvar so ženske. Malo enostransko so orisane. Ali so predane žene in matere, ki bi za svoje može in otroke (predvsem sinove) vse naredile (na primer, grofica Rostova in Ana Mihajlovna Drubecka) ali pa so lahkožive, preračunljive in celo pokvarjene ter vulgarne (na primer, Helena Kuragina). Kadar je v knjigi omenjena knežna Marja, pisatelj nikoli ne pozabi omeniti njenega nelepega, bolehnega obraza, shujšane postave in težke hoje, kar je zelo neprijazno.
A vendar tudi tega Tolstoju ni zameriti. Samo na to sem pomislila, kakšne romane so v tistem času pisali v Angliji, pa sem mu že vse odpustila. V viktorijanskih romanih so ženske že s tem, da so imele temne lase, veljale za grde in ponavadi tudi tako ali drugače slabe. Ženske v viktorijanskih romanih so bile večinoma samo zelo dobre ali zelo slabe. Tako enostranski pa Tolstoj prav gotovo ni.

Gremo dalje - k drugemu zvezku:)
V drugem delu se mladi grof Nikolaj vrne v Moskvo, kjer ga sprejmejo kot vojnega junaka, knez Andrej pa smrtno ranjen ostane v oskrbi domačinov nekje v okolici Olomouca na Češkem. Pierra žena vara z njegovim prijateljem in s svojim bratom (ja, res imamo incestno razmerje, vredno Game of Thrones). Mala kneginja Lisa, žena kneza Andreja, pa bo vsak čas rodila...

============================================

Na hermioninem blogu najdete še:



3 komentarji:

  1. Tvoja prejšnja objava o Vojni in miru ter prvi del BBC-jeve serije sta me spodbudila k branju tega romana. Berem prevod Vladimirja Levstika iz leta 1966 (knjigo je kupil še moj dedek). Nisem še prišla prav daleč, a mi je všeč. Le velik del dvogovorov je v francoščini, zato je potrebno sprti iskati ustrezne opombe.

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Torej bereva isto izdajo knjige:-)
      Za tiste, ki ne znamo francosko, je res malo nerodno ves čas pogledovati pod črto, pa bo že.
      Veliko užitkov pri branju!
      Imaš mogoče možnost, da spremljaš BBC serijo?

      Izbriši
    2. Pogledala sem prvi del serije, sedaj bom pa najprej prebrala del in šele nato pogledala kak del.
      Ponavadi najprej preberem knjigo in šele nato pogledam film ali serijo.

      Izbriši

Komentarji so zaželeni:) in nemoderirani. Lahko so tudi anonimni;)