Kresnik 2013 - deseterica je znana!

Kresnik je nagrada za najboljši slovenski roman preteklega leta, ki jo podeljuje časopis Delo. Dva meseca pred slovesno podelitvijo je žirija v sestavi Miran Hladnik, Igor Bratož, Alojzija Zupan Sosič in Urška Perenič razglasila deset nominirancev. Ti so: 

vir: splet

Gabriela Babnik: Sušna doba (Beletrina) 
Emil Filipčič: Mojstrovka (Beletrina)
Borut Golob: Raclette (Modrijan)
Stanka Hrastelj: Igranje (Mladinska knjiga)
Milan Kleč: Trojke (Beletrina)
Maruša Krese: Da me je strah? (Goga)
Tomo Podstenšek: Sodba v imenu ljudstva (Droplja)
Peter Rezman: Zahod jame (Goga)
Marko Sosič: Ki od daleč prihajaš v mojo bližino (Beletrina)
Goran Vojnović: Jugoslavija, moja dežela (Beletrina) 

Od naštetih knjig sem prebrala samo Stanko Hrastelj. Knjiga Igranje je že dobila nagrado Modra ptica, ki jo podeljuje Mladinska knjiga. Roman govori o soočenju z duševno boleznijo in vsekakor zasluži uvrstitev med deseterico.
Borut Golob je leta 2010 opozoril nase z odmevno knjigo Smreka, bukev, lipa, križ. Takrat sem bila precej razočarana, ker se knjigi ni uspelo uvrstiti v peterico finalistov za kresnika.
Marušo Krese poznam po njeni zbirki kratkih zgodb Vsi moji božiči. Knjigo sem brala - kot se spodobi - v božičnem času in bila s prebranim zelo zadovoljna. Knjiga je dobila tudi nagrado fabula. Maruša Krese je v začetku letošnjega leta umrla.
Gorana Vojnovića verjetno ni potrebno posebej predstavljati. Njegova, s kresnikom nagrajena knjiga Čefurji raus, je bila velika uspešnica in ena najbolje prodajanih slovenskih knjig. Vendar pa meni njegov način pisanja ni preveč všeč.

Neprijetno sem presenečena, ker med deseterico nominirancev ni knjige Aleksandre Kocmut: Jedci rži. Knjiga je res kratka, a ima kljub temu vse lastnosti dobrega romana in bi si zaslužila uvrstitev vsaj med deseterico.Gre za napeto grozljivko, v kateri so besede izbrane in stavki gladko ter prijetno tečejo.
Letošnje leto med nominiranci ni Avgusta Demšarja. Njegovi detektivski romani o inšpektorji Vrenku, Mariborčanu, ki rešuje kriminalistične uganke na domačem terenu, so bili večinoma vedno med deseterico kandidatov za kresnika. Šesti primer inšpektorja Vrenka, Obsedenosti v času krize, je vsaj tako dobra, če ne celo boljša, kot prejšne knjige iz cikla. Ko sem knjigo brala, sem se zaradi duhovitih domislic ves čas nasmihala, a nekje pod površjem je vsebina tudi precej grenko-kislo odmevala. Pri vsaki od Demšarjevih knjig sem vedno znova navdušena nad pisateljevo izredno sposobnostjo opazovanja in enkratnim občutkom za naš kraj in čas.

Med nominiranci za kresnika tudi ni moje favoritinje Maje Haderlap in njene knjige Angel pozabe. Hudo sumim, da knjiga sploh ni bila uvrščena med tistih 130 knjig lanskega leta, ki jih je žirija ocenjevala. Kako bi bilo sicer mogoče, da tako odlične knjige ne bi bilo med desetrico? Knjiga slovenske zamejske prisateljice je bila namreč napisana v nemščini in šele nato prevedena v slovenščino. Pisateljica prav tako ni sama prevedla svojega romana v slovenščino in to naj bi bili (če pravilno razumem razpravo o tej temi) razlogi, da knjiga sploh ni sodila v konkurenco. To je seveda velika škoda in krivica. Pri podeljevanju nagrad bi morali v prvi vrsti slediti načelom iskanja dobre slovenske knjige, ne pa pikolovskemu sledenju pravilom, ki poleg vsega niso niti povsem jasna. Angel pozabe je namreč izjemna in nepozabna knjiga. Govori o usodi partizanov, njihovih sorodnikov in potencialnih simpatizerjev partizanstva na avstrijskem Koroškem, ki po vseh grozotah, ki jih je prinesla vojna, niso bili deležni niti utehe, ki pritiče zmagovalcem.

Kakorkoli že, čeprav med desetrico ni vseh knjig, ki bi si jih tam želela, seznam vseeno prinaša nove spodbude in ideje za branje slovenskih knjig. Kar pa je tudi v redu:)

Finalisti za kresnika bodo razglašeni 23.5., zmagovalec pa na kresni večer, 23.6.