Ödön von Horvath: Mladost brez Boga

Ne prehitro napačno sklepati! 

Bog je sicer tudi v slovenskem prevodu pisan z veliko začetnico, a knjiga je kljub temu politično zelo korektna;) 

Ob izidu je bilo drugače - takrat ni bila v skladu z aktualno politiko in je bila nemudoma uvrščena na seznam "škodljivih in nezaželenih besedil". Seznam so pripravili nacisti; mi pa imamo s tem še eno potrditev, da gre za dobro knjigo.

A vendar Bog v naslovu knjige ni tam kar tako in slučajno. Glavni junak intenzivno razmišlja o njem. Med potekom pripovedi se v njegovih očeh spremeni iz "najstrašnejše stvari na svetu" (Gott ist das Schrecklichste auf der Welt) v "resnico" (Gott ist die Wahrheit).

V osnovi pa je knjiga (mladinska) kriminalka, katere srž je umor, ki se zgodi med taborjenjem dijakov v hribih. Imamo osumljene, imamo sodni proces in tam pridejo na dan presenetljive stvari, zaradi katerih nekateri doživijo srčni napad, nekateri pa osebo, ki so jo do sedaj ljubili, začnejo sovražiti. Zelo napeto in razburljivo.

Zgodba je pisana skozi oči učitelja geografije in zgodovine, ki poučuje na eni izmed gimnazij za učence iz "boljših" družin. Da je dogajanje postavljeno v nacistično Nemčijo ni nikjer jasno napisano, a se to zlahka ugane. Represija in pomanjkanje svobode se čutita na vsakem koraku. Tisto, kar rečejo po radiju (v času nacizma je bil radijo glavno orodje propagande), je potrebno jasno ubogati in delati v skladu s tem. 

Tako učitelj že na samem začetku romana zaide v konfliktno situacijo, ker si pri popravljanju spisov z naslovnim vprašanjem: Zakaj moramo imeti kolonije?, dovoli pripombo, da so zamorci vendarle tudi ljudje in razpravljati o tem ali jim je dovoljeno živeti ali ne - kar je počel eden od dijakov v svojem spisu - ni ravno okusno. Zaradi te pripombe se mora pozneje zagovarjati pred očetom dijaka in tudi pred ravnateljem gimnazije, kajti radijska navodila so glede tega jasna. Toliko za ozadje romana. 

Sicer pa se dijaki skupaj s svojim učiteljem za velikonočne počitnice odpravijo na taborjenje. To je obvezno in od oblasti predpisano taborjenje, ki je pravzaprav predvojaška vzgoja - fante je namreč potrebno pripraviti na vojno; tako moralno kot tudi fizično. Dijaki pod vodstvom upokojenega oficirja in dveh pionirjev postavijo svoje šotore, hodijo na pohode, ponoči stražijo tabor in se - nad tem so najbolj navdušeni - učijo streljat. Nekoč po vrnitvi v tabor ugotovijo, da eden od dijakov manjka. Nekaj pozneje ga najdejo umorjenega v grapi. 

Kdo bi lahko bil morilec, je jasno že takoj, saj že iz predhodnega dogajanja dobro vemo, da se nekateri izmed dijakov med seboj ne razumejo dobro. Da je stvar še bolj zapletena, se v okolici tabora zadržuje skupina treh mladih lopovov, ki krade (tudi v taboru enemu izmed fantov izgine fotografski aparat) in tudi ti bi lahko morili. Slabo vest pa ima tudi učitelj, ki je vedel, da lahko pride do zločina, a se na to ni odzval.

Kakorkoli že, fantje po umoru skupaj s svojim učiteljem pospravijo šotore in se vrnejo v dolino, kjer se potem začne sodni proces proti osumljencu. Sodni proces je povod za razvoj psihološke drame, ki prizadene marsikoga - najbolj učitelja. Učitelj bi lahko molčal. Lahko bi samo pasivno opazoval potek sodnega procesa, ki je obiral predvidljive in pričakovane poti. Ali pa tudi ne. V veliki dilemi je in se sprašuje, ali naj za resnico - za katero ve, da je tisto, kar edino lahko prepreči nadaljevanje krivic - žrtvuje svoj ogled. Ve, da če pove po resnici, ne bo več mogel opravljati svojega poklica. In s čim se bo potem preživljal?

Učitelj je izredno posrečeno predstavljena glavna oseba romana. Precej duhovit je. Zlahka ugotovi ali pa celo samo začuti, kaj se v razredu dogaja. Z učenci zna delati in jih ukrotiti tudi kadar se le-ti poskušajo norčevati iz njega, mu nagajati ali celo uničiti njegovo kariero. Včasih se napije in včasih pristane v postelji neznane ženske - Kajti noben svetnik nisem, izjavi nekje v knjigi, in tudi ženske niso nobene svetnice.
A od vsega so mi bili najbolj všeč njegovi kratki in ostri komentarji ob različnih malih pripetljajih. Ali pa samo retorična vprašanja. Vsebujejo nekaj ironije in sarkazma, a ne preveč, ob katerih sem se morala nasmehniti in mu prikimavati. Tako človeški in zdravorazumski so bili. Z njimi se je učitelj lažje prebijal skozi težke mrzle čase, ko v deželi vladajo "bogati plebejci" (nacistični povzpetniki in njihovi podporniki) in je nastopilo - kot je to v knjigi slikovito rečeno, Obdobje ribe; ko je človeška duša tako negibna, kot je negibno obličje ribe.

Ödön von Horvath se je rodil leta 1901 v Sušaku v bližini Rijeke v madžarski diplomatski družini. Čeprav je nekaj časa živel tudi v Beogradu, je vsa šolanja zaključil v Nemčiji. O vzponu nacizma je lahko pisal iz prve roke. Njegov roman Mladost brez Boga je izšel v letu 1937 in bil takoj preveden v številne tuje jezike; nacisti pa so knjigo skupaj z mnogimi drugimi v Münchnu javno zažgali. 

Ödön von Horvath je tragično preminil že leto po izidu romana, v azilu, in sicer med sprehodom po Champs-Élysées, kjer ga je med nevihto smrtno ranila ena izmed odlomljenih drevesnih vej.

Kratki roman, Mladost brez Boga, meni do sedaj popolnoma neznanega pisatelja, je tako čudovito delo, da budi željo po tem, da bi prebrala še kakšno od von Horvathovih knjig. Roman pa je vedno znova zanimiv tudi za filmske in dramske ustvarjalce, saj je bilo delo že večkrat predelano v dramsko besedilo, po njem pa je bil posnet tudi film - nekoliko sodobnejša različica. 

Glavna vrednost knjige je v tem, da preko zanimive in napete kriminalne zgodbe na jasen način kritizira in obsodi fašizem, a pri tem z duhovitostjo glavnega junaka, ki se mora med drugim spopasti tudi s svojimi filozofsko-religioznimi dilemami in s svojim poklicem učitelja, poskrbi, da vzdušje v knjigi ni preveč temačno, temveč da budi upanje v boljše čase in je konec koncev celo optimistično. Pametne in pozitivnim vrednotam zavezane ljudi namreč najdemo tudi v tako mrzlih obdobjih človeške zgodovine, kot je Obdobje ribe (ali fašizma). Ödön von Horvath je bil že eden izmed njih.

★★★★★

Ödön von Horvath
(1901-1938)
(vir: Wikipedia)

von Horvath, Ödön

Jugend ohne Gott

112 strani

ISBN 978 3 87291 229 9

slovenski prevod: Mladost brez Boga

Inter-Kulturo, Maribor 1996