Stefan Zweig: Zvezdni trenutki človeštva

Včasih - pravzaprav zelo zelo redko, pridejo dan, ura ali pa samo minuta, ki so tako odločilni in pomembni, da usodno spremenijo potek zgodovine. Kateri so ti zvezdni trenutki človeštva, ki so spremenili tok zgodovine, in nas pripeljali na točko, kjer smo zdaj, je težko določiti. Njihova izbira je vedno vsaj v določeni meri vprašanje okusa. Vsak, ki se zanima za zgodovino, bo izbral svoje favorite. 

Stefan Zweig je v knjigi Zvezdni trenutki človeštva (Sternstunde der Menschheit) zbral 14 takšnih dogodkov, ki so po njegovem mnenju usodno vplivali na potek zgodovine. Ker sem brala izdajo iz leta 1943, vam lahko poročam samo o 12-ih od njih. Dva dodatna pomembna zgodovinska trenutka (s Cicerom in Woodrowom Wilsonom v glavni vlogi) sta bila namreč dodana šele pri poznejših izdajah. V slovenskem prevodu knjige najdete vseh 14 zvezdnih trenutkov človeštva.

Preden začnem pisati o njih, je potrebno omeniti, da Zweigov zgodovinski pogled seveda ne more segati preko časa njegove smrti. Njegov pogled na zgodovino se tako konča z drugo svetovno vojno, ki ga je, velikega pacifista, tako zelo strla, da si je leta 1942 vzel življenje.

Kateri so torej tisti trenutki človeške zgodovine, ki so se velikemu Stefanu Zweigu zdeli zvezdni?

Naštela bom datume, vi pa poskusite ugotoviti, za kateri dogodek gre. 

Težko bo:) No, vsaj zame bi bilo. Uganila bi samo enega, mogoče dva od njih.

Zvezdni trenutki si v kronološkem redu sledijo takole:

• 29. maj 1453
• 25. september 1513
• 21. avgust 1741
• 25. april 1792
• 18. junij 1815
• 5. september 1823
• januar 1848
• 22. december 1849
• 28. julij 1858
• konec oktobra 1910
• 16. januar 1912
• 9. april 1917

Med temi dvanajstimi zgodovinsko pomembnimi trenutki sta velika bitka in zavzetje slavnega mesta (no, ta dva datuma bi mogoče uganila:). So znanstvena odkritja in raziskovalne ekspedicije. So datumi nastanka velikih glasbenih del in so usodni dnevi v življenju treh pisateljev. Je tudi potovanje v zapečatenem vlaku iz Züricha preko Nemčije v Rusijo. Ja, to je bil Lenin, ki se je iz izgnanstva vračal v domovino, da začne revolucijo.

Veliki glasbeni deli, katerih nastanek je opisan v knjigi, sta marseljeza in oratorij Mesija. Prvo je ustvaril Rouget de Lisle (kdo le pozna tega skladatelja) v Strasbourgu za krepitev morale francoskih vojakov, ki so se odpravljali na pohod preko Rena. Koračnico so poimenovali po mestu Marseille šele pozneje, ko je melodija izgubila stik s svojim komponistom in je ponarodela. 

Oratorij Mesija Georga Friedricha Händla je bil slaven že od samega začetka dalje. Vsi so vedeli, da Händel, potem ko je štiri leta prej skoraj umrl za posledicami možganske kapi, spet piše nekaj velikega - tri tedne sploh ni odšel iz svoje sobe in v tem času skoraj ni jedel in spal. Krstno izvedbo oratorija so nestrpno pričakovali in ko je do nje končno prišlo, so se gospe odrekle razkošnim krinolinam, gospodje pa vojaški opremi, da je bilo v dvorani, kjer so oratorij izvajali, prostora za čim več poslušalcev.

Zweigovi opisi posameznih zgodovinskih dogodkov so bolj leposlovno kot strokovno delo - bolj kratke zgodbe ali novele kot eseji. Pravijo, da se včasih ni povsem držal zgodovinskih dejstev. Pogosto je kakšnega od detajlov prekomerno poudaril, drugega pa zamolčal, z enim samim namenom, da bi bila dramatičnost zgodovinskega dogodka kar največja. Tudi prav. Meni je bilo všeč, ker razumem njegovo navdušenje - celo vzhičenost nad zgodovino in ljudmi, ki so jo oblikovali, marsikateremu od dandanašnjih bolj racionalnih bralcev pa se bo mogoče njegov slog pisanja zdel preveč vznesen ali celo napihnjen. Vendar naj vas potolažim, Stefan Zweig ni nikoli domišljav, pač pa ponižen in spoštljiv do velikih ljudi preteklosti. Sicer pa je njegov stil pisanja na nek način podoben tistemu, ki ga je ubral eden izmed njegovih junakov - raziskovalec, ki je želel kot prvi stopiti na južni tečaj, a so ga prehiteli in je na poti nazaj proti domu, potem ko je postalo jasno, da bo umrl od lakote in mraza, svoji ženi in prijateljem, pa tudi kar celotnemu angleškemu narodu, pisal vzhičena pisma.

O literarnih ustvarjalcih, ki so oblikovali človeško zgodovino, Stefan Zweig piše še posebno zavzeto. Ostareli Goethe se mi je prav smilil, ko sem brala o tem, kako je - že 73 let star - v svojih Marienbadskih elegijah na najbolj intimen in oseben način predeloval svojo ljubezen do 19-letne Ulrike von Levetzow, ki je ravno takrat zavrnila poroko z njim. Zakaj je ta dogodek zvezden, vam ne znam razložiti, je pa vseeno lep in ganljiv. Fajn je bilo brati o njem.

O zadnjih dneh življenja Leva Nikolajeviča Tolstoja, njegovem skrivnostnem pobegu od doma, je Stefan Zweig pisal v obliki dramskega besedila. Zanimivo. To naj bi bila drama, ki jo je Tolstoj želel napisati, a mu ni nikoli uspelo.

Še en zelo znan in pomemben pisatelj je opisan v knjigi. Dogodek, ki je zaslužil, da gre v zgodovino, je njegova (fake) usmrtitev. Izredno živo sta opisana groza in strah na smrt obsojenega, njegova stiska in obup. Zato, da se zgodba še posebno dotakne bralca, jo je Stefan Zweig napisal kot pesnitev. Na smrt obsojeni nesrečnik se imenuje Fjodor Mihajlovič Dostojevski.

Knjiga Zvezdni trenutki človeštva, Stefana Zweiga, je čudovit in zelo oseben pogled na najpomembnejše dosežke človeštva skozi oči in preko peresa enega največjih poznavalcev zgodovine in navdušencev nad njo. Uživala sem v vsaki posamezni zgodovinski skici in izvedela veliko novega. Pisateljevo navdušenje nad posameznimi heroji preteklosti (hja, heroji... takšnimi ali drugačnimi) se je prelilo tudi vame.

Ob branju knjige tako nisem mogla mimo tega, da ne bi tudi sama izbrala svojih favoritov - 12 zvezdnih trenutkov človeštva, ki so po mojem zelo osebnem mnenju pomembno vplivali na človeško zgodovino ali njen potek celo usodno preobrnili. Tukaj so:

• pred 70 000 leti: skupina samo okrog 100-ih ljudi, ki so sicer že čisto takšni, kot smo mi, zapusti Afriko in v naslednjih tisočih letih naseli celotno zemeljsko oblo
• od 1350 do 1335 p.n.št.: faraon Ehnaton in njegova lepa žena Nofretete izvedeta versko in kulturno revolucijo, ki ji v 3000 letni zgodovini Starega Egipta ni para
• od 768 do 814: Karl Veliki položi temelje združeni Evropi
• 1450: Johannes Gutenberg izumi tisk; knjige postanejo dostopne večjemu krogu ljudi
• od 1509 do 1547: Henrik VIII popolnoma spremeni politično in versko usmeritev Anglije in tlakuje pot, ki bo omogočila njegovi hčerki Elizabeti I dolgo in uspešno, za Anglijo izredno pomembno obdobje vladanja (ko že ravno berem tretji del trilogije o Thomasu Cromwellu, Hilary Mantel:)
• od 15. aprila do 15. maja 1874: v Parizu poteka prva razstava impresionistov (ki se takrat še niso imenovali impresionisti:)
• božič 1914: vojaki na frontnih črtah prve svetovne vojne prekinejo z bojevanjem, se srečajo s svojimi nasprotniki in skupaj preživijo božič
• november 1924: Thomas Mann izda roman Čarobna gora
• 1954:  švedski kardiolog Inge Gudmar Edler skupaj s fizikom Carlom Hellmuthom Hertzem razvije ehokardiografijo in s tem utemelji najpomembnejšo neinvazivno diagnostično metodo za prepoznavo srčnih bolezni
• 20. julij 1969: človek pristane na Luni
• 9. november 1989: padec Berlinskega zidu
• 23. december 1990: Plebiscit o samostojnosti Slovenije

Kateri so pa vaši zvezdni trenutki človeštva?