France Prešeren: Slovo od mladosti

Ko sem prejšnji dan spet enkrat brala Prešernovo Slovo od mladosti, se mi je utrnila misel, da sploh ne bi bilo tako zelo nenavadno, da ne rečem nemogoče, če bi se ta pesem znašla v eni izmed nalog pri pisnem delu mature iz materinščine na nemških gimnazijah. Prevedena v nemški jezik, seveda.  Letošnje leto sem se namreč ob spremljanju hčerke, ki je opravljala maturo na eni izmed bavarskih gimnazij, natančno seznanila s potekom le-te in ob tem lahko rečem, da bi bila pesem Slovo od mladosti idealna, da bi jo vključili vanjo. Naj razložim.

Bavarski maturantje imajo pri pisnem izpitu iz nemščine na razpolago 5 nalog. Naloga, ki je po mojem poznavanju še najbolj podobna slovenski maturi iz materinščine, je ta, da na osnovi teksta, ki jim je predstavljen, lahko napišejo esej ali novinarski članek. Ostale štiri naloge so interpretacije literarnih besedil (lirike, drame ali proze) ali pa strokovnega besedila. Na razpolago imajo 315 minut časa. V tem času morajo izbrati nalogo, ki se je bodo lotili, prebrati besedilo, ki jim je podano in napisati esej oz. interpretacijo. Ponavadi maturantje oddajo kot rezultat svojega dela okrog deset strani dolg tekst.

Pri tem je zanimivo to, da se z besedili, o katerih morajo pisati, ponavadi prvič srečajo šele na maturi. Besedila, ki so jim podana na maturi, v pripravljalnih letih na gimnaziji namreč niso analizirali ali se o njih učili. Pričakuje se, da bodo pri interpretaciji maturitetnih besedil znali uporabiti znanje, ki so si ga pridobili pri analizi vzorčnih tekstov iz prejšnjih let - analize kakšne od Schillerjevih dram ali Goethejevih pesmi, ki so jih predelali pri pouku nemščine. Vsako dodatno znanje, npr. iz literarne zgodovine ali drugih prebranih literarnih del pa je seveda zelo dobrodošlo, saj na ta način lahko lažje utemeljijo svoje razmišljanje, napišejo bogatejše besedilo in dobijo boljšo oceno. Ne morejo se torej konkretno pripraviti na maturo (prebrati romanov, o katerih bodo pisali na maturi), lahko pa uporabijo znanje, ki so ga zbirali vsa leta gimnazije.

Bavarski maturantje za Prešerna in njegovo Slovo od mladosti, seveda, še nikoli niso slišali. Iz pesmi, ki bi jo prebrali in z znanjem, ki so ga pridobili v preteklih letih pa bi vseeno lahko tako o Prešernu kot tudi o pesmi veliko sklepali in v svoje izpitne pole tudi veliko napisali. Zlahka bi lahko ugotovili, kakšen verz in kakšno rimo je uporabil pesnik, našli bi personifikacije in druge metafore. Iz letnice nastanka pesmi (ali pa še raje iz same vsebine pesmi) pa bi lahko sklepali na literarno obdobje romantike in se ob tem razpisali še o njim bolj znanih nemških predstavnikih te dobe. Če pa bi vse skupaj zaobjeli še bolj na široko, bi lahko napisali tudi kaj o Goetheju. Za nekaj strani pisanja bi že zadostovalo;)

Težje bi bilo z vsebinsko interpretacijo. A s tem imajo težave tudi slovenski dijaki. Ali pa kar vsi mladi na splošno. Koga od mladih, ki so na življenjskem razpotju, na meji odraslosti, ko so prepričani, da je še vse pred njimi in je še vse mogoče (kar vsekakor drži!) zanimajo modrosti starih, njihovi dvomi in spoznanja, njihova otožnost ob slovesu od mladosti.

Mladi - kakršne opisuje Prešeren v svoji pesmi, so polni idealov in upanja. Kajti mladost...

gradove svítle zida si v oblake,
zelene trate stavi si v pušave,
povsod vesele lučice peržiga

Mladi ne verjamejo, da

...svoj čoln po sapi sreče,
komur sovražna je, zastonj obrača,
kak veter nje nasproti tému vleče,
kogar v zibéli vid'la je berača,
de le petica da ime sloveče,
de človek toliko velja, kar plača.

Neprijetne izkušnje, ki jih doživljajo, hitro pozabijo.

pozabi koj nesreč prestanih škode,
in ran, ki so se komej zacelile,

Stari - katere opisuje Prešeren v svoji pesmi, pa vedo, da dobrih dejanj ljudje ne cenijo, da je zvesto ljubezen težko najti in da znanje, pravičnost in modrost niso pomembni. In to, da so dopustili, da so jim ta spoznanja usekale globoke rane, je njihov problem in ne problem mladih. 

Na takšen način si ponavadi pesem razlagajo srednješolci in zaradi takšne naravnanosti se v pesem ne morejo poglobiti in jo popolnoma razumeti - zaradi tega jih takšne vrste pesmi ne zanimajo in jih ne berejo.

Torej s Prešernovimi in drugimi pesmimi srednješolcev ne bi smeli obremenjevati in jih z njimi mučiti na maturi? Jein. Ja in ne. Postopka, kako analizirati pesem bi se že morali naučiti in biti za to tudi ocenjeni, ampak vsako pesem, ki jo je napisal Prešeren ali pa kakšen drug od (slovenskih) pesnikov pa le ne bi bilo potrebno znati razčleniti in navesti tisto varianto interpretacije, za katero so slišali pri pouku in je profesorju najljubša. Bolje bi bilo, če bi jih potem, ko bi se naučili temeljnih prvin interpretacije lirike, enostavno presenetili s kakšno neznano pesmijo - pesmijo, za katero še niso slišali. Verjetnost, da bi vzbudili njihovo zanimanje, bi bila po mojem mnenju večja, kot je sicer. Mogoče bi kateri od dijakov ob prijetnem presenečenju, ki bi ga povzročila tako predstavljena pesem, segel po še kateri drugi pesmi tega istega pesnika. Mogoče. Tako pa so dijaki ponavadi prenasičeni z določenimi pesniškimi imeni in njihovimi pesmimi in zaradi tega, potem ko jim to ni več potrebno, nikoli več ne posežejo po branju lirike. Pesmi, ki so pravzaprav pisane za druga, bolj zrela bralčeva obdobja, tako težko, ali pa sploh nikoli ne pridejo do publike, ki so ji pravzaprav namenjena. Kar je velika škoda.

Zato sploh ne bi bilo neumno, če bi bavarski dijaki na svojem zrelostnem izpitu pisali o Prešernovem Slovesu od mladosti, kakor tudi ne bi smelo vzbujati zgražanja, če bi slovenski dijaki na maturi razmišljali o kakšni pesmi pesnika izven slovenskega kulturnega območja, za katerega še nikoli niso slišali in ga ni v učnem načrtu gimnazij. Prepričana sem, da bi se ob takem pristopu k slovenskemu jeziku in literaturi njihova kreativnost lahko sprostila do širin, ki se jih le težko predstavljamo. Vsekakor pa ne bi bilo zagrenjenosti in bolečin v trebuhu, ki silijo na bruhanje, ko kdo samo omeni nekaj, kar diši po uradno priznani literarni kakovosti.