Edith Wharton: The Old Maid

Edith Wharton se je rodila med ameriško državljansko vojno - le slab mesec pred tem, ko je takratni predsednik Abraham Lincoln na malce nenavaden način obiskoval grobnico svojega, pravkar umrlega sina Willyja (kakor lahko o tem preberete v romanu Georgea Saundersa, Lincoln in the Bardo).

Rodila se je v že takrat metropolitanskem New Yorku, v družini, ki je spadala med newyorško high-society. Že kot najstnica je pisala pesmi in kratko prozo ter prevajala pesmi iz nemščine in francoščine. Nekatere od njenih del so celo izšle v literarnih časopisih - ne sicer pod njenim imenom; to se pač ni spodobilo, pač pa pod imenom očetovega prijatelja. Imena žensk iz takratne visoke družbe so se namreč lahko pojavile v časopisih samo ob njihovem rojstvu, poroki in smrti.

Zato, da boste vedeli, kako stroga je bila newyorška aristokracija in kakšna pravila so tam veljala, naj povem še to, da Edith do poroke ni smela brati romanov. In te prepovedi se je pridno držala. Razgaljena ramena in navzgor počesane lase pa je lahko pokazala šele na svojem debitanskem plesu v decembru 1879 v New Yorku, ko se je kot za-poroko-godno dekle predstavilo družbi. 

Kot velika insajderka newyorške smetane konca 19.stoletja, pa tudi kot natančna in kritična opazovalka, je lahko o blišču in bedi življenja na vrhu družbene lestvice pisala iz prve roke. In pisala je odlično! Trikrat je bila nominirana za Nobelovo nagrado in leta 1921 je kot prva ženska prejela prestižno Pulizerjevo nagrado - za roman Leta nedolžnosti.

Poleg mnogih ostalih romanov in kratkih zgodb je Edith Wharton napisala tudi trilogijo romanov z naslovom Old New York. Romani, ki opisujejo življenje v "Starem New Yorku", se dogajajo v 40-ih, 50-ih in 60-ih letih 19. stoletja. Prebrala sem - oziroma poslušala sem tistega, ki je postavljen v leta okrog 1850. Roman je bil kot zvočna knjiga na voljo na letalski platformi, ki je skrbela za zabavo potnikov pri čezoceanskem letu proti New Yorku.

Naslov romana je The Old Maid in pripoveduje o življenju dveh sestričen iz ene izmed bogatih newyorških družin. 25- letna Delia je na začetku knjige že poročena v družino Ralston (še eno pomembno newyorško družino), Charlotte pa se bo v to isto družino omožila zdaj zdaj. A stvari se zapletejo. Charlotte nekaj pred poroko zaupa svoji sestrični skoraj neverjetno novico - to namreč, da ima hčerko Tino, ki jo je rodila na skrivem in nato prepustila sirotišnici. Da je vse skupaj še bolj zapleteno, skupaj z Delio izvemo tudi to, da je oče otroka Clement Spender - moški, ki je bil v preteklosti zaljubljen v Delio. Delia se zaradi te povezave čuti odgovorna za nezakonskega otroka svoje sestrične in s svojo spretnostjo komuniciranja, ki si jo je pridobila z družabnimi stiki v newyorški visoki družbi, reši zagato. Svojega moža - ne da bi mu zaupala, čigav je otrok, prepriča, da finančno poskrbi za otroka, njegovo vzgojo pa zaupa Charlotti. Charlotta se tako s svojo hčerko Tino preseli v hišico ob reki Hudson severno od New Yorka (predvidevam, da je bilo to nedaleč od Sleepy Hollow); zaroka z Ralstonom pa se - spet z Daliinem posredovanjem, seveda - razdre. Na tem mestu se konča prvi del romana.

V drugem delu romana se dogajanje premakne 20 let v prihodnost. Tina je odraslo, čedno, za-poroko-godno dekle, ki pa zaradi svojega (nikakršnega, oz. neznanega) porekla pravzaprav nima možnosti, da bi dobila primernega snubca. Poleg tega pa vse kaže, da bo šlo dekle po stopinjah svoje matere, kajti "Girls are not always [what you call] decent" in "He (Tinin občudovalec) has given up marrying her - but not seeing her." In Delia je spet na potezi, da reši situacijo...

Edith Wharton piše prefinjeno in natančno. Občutljivo. Glavni junakinji sta psihološko izredno pretanjeno orisani. Dialogi med njima so čudoviti - ostri po vsebini, a zabrisano zglajeni po obliki. 

Kako se glavni protagonistki romana tekom let spremenita je enkratno prikazano. Na prvi pogled se zdi, da se je spremenila samo Charlotte - postala je tipična "stara služkinja": precise, methodical, absorbed in trifles, and attaxhing an exaggerated importance to the smalles social and domestic observances.

A spremenila se je tudi Delia, predvsem navznoter. Določene stvari so ji postale bolj jasne, njena življenjska zgodba pa se ji je prikazala iz novega zornega kota. Mnenje ljudi, ki so jo obdajali, ji ni bilo več tako pomembno in zaradi tega je bila zmožna tudi presenetljivih dejanj, ki niso bila ravno v skladu z nenapisanimi pravili newyorške visoke družbe. Čudovito.

Delia in Charlotte tekom let postaneta zelo različni. Razliko med njima je Eleanor Bron, ki je zgodbo pripovedovala v zvočni knjigi, ki sem jo poslušala, lepo predstavila tudi s svojo interpretacijo besedila. Delia govori nežno in olikano, zadržano - točno tako, kot se pričakuje od predstavnice visoke družbe; Charlotte pa je bolj groba in vse pove dokaj naravnost in brez okoličenja, s komaj kaj občutka in takta. Kaj je bolje, je težko presoditi.

Kljub njuni različnosti pa je Delii in Charlotti skupna vsaj ena stvar: Tini želita le najboljše - da bi imela čim lepše in zadovoljnejše življenje. Iz te njune skupne zaveze pa neizbežno izvira tudi vsa tragika romana. Tragična je predvsem Charlottina življenjska zgodba. Za srečo svojega otroka je žrtvovala ogromno, a v zameno dobila skoraj nič.

Kratek roman Edith Wharton, The Old Maid, je čudovita knjiga, ki odpira pomembna življenjska vprašanja in nudi tudi vsaj nekaj odgovorov nanje. Predvsem pa vabi k razmišljanju. Nič hudega, če je bila knjiga napisana pred skoraj stotimi leti in da je njeno dogajanje postavljeno še dalj v preteklost, v kraj onkraj oceana. Življenjske dileme ostajajo enake, zaprte in rigidne družbene skupnosti pa tudi; potreba po vsaj do neke mere drznih dejanjih je tako še večja. Še vedno nerazciščen je tudi položaj žensk v družbi. Vsega tega sta se Delia in Charlotte dobro zavedali; še bolj pa Edith Wharton, ki je vse to tako nazorno in občuteno zapisala v svojem romanu.

★★★★★ 

Wharton, Edith

The Old Maid (Audiobook)

v angleščini pripoveduje: Eleanor Bron

Audible Studios, 2010

dolžina: 2 uri in 47 minut

Washington Square North, New York,
na št. 7 je živela Edith Wharton
(vir:hermionin arhiv)

WASHINGTON SQUARE

Do poznega 18. stoletja je bil predel, danes enega najbolj živahnih trgov v New Yorku, močvirje. Tam so pokopavali najrevnejše prebivalce mesta. Poleg tega je bi to kraj, kjer so potekali dvoboji in kjer so izvajali usmrtitve.
Leta 1826 so predel izsušili in potok Minetta Creek speljali pod zemljo. Predel je postal prijetnejši in iz prenaseljenega in hrupnega Downtowna so se semkaj preselile bogate newyorške družine. Na severni strani trga je bila tako zgrajena "The Row" - vrsta elegantnih hiš z grškimi motivi na fasadah. V eni izmed njih je stanovala Edith Wharton.

Na št. 18 je stanovala stara mama pisatelja Henryja Jamesa - ki je bil velik prijatelj Edith Wharton, in ta hiša je služila tudi za navdih njegovemu romanu Washington Square - v slovenskem prevodu z naslovom Dedinja.

(vir: hermionin arhiv)

Leta 1892 so na Washington Square v čast prvemu predsedniku Združenih držav Amerike postavili marmornati slavolok. Na njegovi stopnici sta leta 1917 Marcel Duchamp in John Sloan razglasila Svobodno in neodvisno republiko Washington Square - državo novih boemov.

Še danes je Washington Square mesto, kjer se srečujejo umetniki.

P.S. Delia in Charlotte sta živeli v bližnjem Gramrecy Parku - še vedno privatnemu parku, ki ga lahko uporabljajo samo prebivalci hiš, ki obdajajo park.