Predstavljajte si naslednji prizor:
Smo v New Yorku sredi 19. stoletja. Mladi moški prikupnega vedenja, a brez poklica in premoženja, se začne smukati okrog ne preveč lepega in pametnega, a precej bogatega dekleta. Kaj bo tisto prvo, na kar boste ob tem pomislili?
Da mu je seveda samo za denar. Da njegovi nameni niso ne vem kako plemeniti. Da bi se rad poročil z dekletom ne zaradi ljubezni ali kakšnih drugih dobrih namenov, ampak le zaradi njenega bogastva.
Da mu je seveda samo za denar. Da njegovi nameni niso ne vem kako plemeniti. Da bi se rad poročil z dekletom ne zaradi ljubezni ali kakšnih drugih dobrih namenov, ampak le zaradi njenega bogastva.
No, na to je pomislil tudi doktor Sloper, ko je Morris Townsend začel dvoriti njegovi hčerki Catherine. Sodba bi bila lahko sicer napačna in krivična do mladega Morrisa. Tega se je dobro zavedal tudi doktor Sloper, a dolgoletne izkušnje, ki jih je pridobil v svojem zdravniškem poklicu, ko je moral vedno znova ocenjevati značaje svojih pacientov, so ga prepričale v to, da so nameni gospoda Townsenda vendarle takšni, kot so ponavadi v takih primerih.
Da ljubezni (skoraj) ni, je pa zato veliko lakomnosti. Ampak kdo ve...
Ko sem roman Henryja Jamesa, Dedinja, prijela v roke, sem bila kar malo razočarana. Naslovnica knjige je namreč v stilu romanov Victorije Holt. Kakšno pa je moje mnenje o knjigah te avtorice že veste;)
Ne, Henry James (1843 - 1916) je nekaj povsem drugega in ne zasluži, da ga tlačimo v isto knjižno zbirko kot Victorijo Holt. O tem priča že njegov mogoče najbolj znani in najboljši roman z naslovom Portret neke gospe. V tem romanu se moški junak ubada z vprašanjem, le kaj bi storila pametna, a revna mlada ženska, če bi naenkrat dobila veliko - ampak res veliko, denarja. Bi ga pametno uporabila? Ali pa bi mogoče postala plen "lovcev na bogate ženske"? Ta moški junak potem opravi preizkus, ki naj bi mu prinesel odgovor na vprašanje. Enkratna knjiga, ki jo priporočam!
A vrnimo se k Dedinji, oz. romanu Washington Square, kakršen je naslov izvirnika.
Ne, Henry James (1843 - 1916) je nekaj povsem drugega in ne zasluži, da ga tlačimo v isto knjižno zbirko kot Victorijo Holt. O tem priča že njegov mogoče najbolj znani in najboljši roman z naslovom Portret neke gospe. V tem romanu se moški junak ubada z vprašanjem, le kaj bi storila pametna, a revna mlada ženska, če bi naenkrat dobila veliko - ampak res veliko, denarja. Bi ga pametno uporabila? Ali pa bi mogoče postala plen "lovcev na bogate ženske"? Ta moški junak potem opravi preizkus, ki naj bi mu prinesel odgovor na vprašanje. Enkratna knjiga, ki jo priporočam!
A vrnimo se k Dedinji, oz. romanu Washington Square, kakršen je naslov izvirnika.
V romanu Dedinja so osebe tiste, ki knjigo delajo odlično. Zgodba namreč ni nič novega in posebnega, osebe pa presenečajo.
Oče - doktor Sloper, v prvi polovici romana postopa izredno preudarno in razumsko, ko želi preprečiti nesrečno poroko svoje hčerke. Lahko ga je razumeti in odobravati njegova dejanja. V nadaljevanju romana pa gre preko vseh meja sprejemljivosti in postane brezobziren in trdosrčen.
Morris Townsend je takšen kot "takšni" moški so, a vendar zaradi svoje bistrosti precej bolj zanimiv, kot bi pričakovali.
Catherine se znajde v primežu med očetom in ljubljenim izbrancem. Oba ima rada in oba jo globoko ranita - v tem tiči njena tragika. Zadržana je in molčeča, naivna in ubogljiva; a proti koncu romana pokaže vzdržljivost in stanovitnost (ali pa trmo), ki usodno usmerijo njeno življenjsko pot. Zave se položaja in postane samostojna - v svojem mišljenju in dejanjih. Razvoj, ki ga doseže, je osupljiv - četudi ne povsem verjeten.
Poleg treh glavnih oseb sta v knjigi zanimivi še dve osebi - sestri doktorja Sloperja oz. Catherinini teti. Ena je izredno inteligentna in s svojo bistrostjo hitro ugotovi, kako stojijo stvari; druga pa je tista, ki s svojim vmešavanjem med Morrisa in Catherine vse skupaj dodatno zaostri in poslabša. Zoprna je.
Pri romanu je zanimivo tudi to, da se za nobenega od junakov zgodba ne konča srečno. In tudi nesrečno ne. Vsem - tako pred kot tudi po usodnem dogodku - v življenju nekako gre - ni najbolje, a tudi slabo ni. Tako kot je ponavadi tudi v življenju. Vsaka oseba - razen mogoče Catherine - tudi ni samo pozitivna ali samo negativna. Da je pisatelju uspelo tako lepo orisati osebe romana in njihove usode, se mi zdi enkratno.
Roman Henryja Jamesa, Dedinja spominja na romane Jane Austen - le da ima drugačen konec. Henry James te svoje knjige ni imel preveč rad, bralci pa so jo leta 1880, ko je izšla, sprejeli z navdušenjem.
Je zanimiva zgodba izpred časa pred skoraj dvesto leti, ko so bili odnosi med moškim in žensko zastavljeni na drugačnih temeljih in so se razvijali po drugačnih poteh, kot se danes. Tako se vsaj zdi, če vse skupaj opazujemo dokaj površno. Če pa med vrstice romana zaplujemo bolj na globoko, opazimo, da se na tem področju pravzaprav ni kaj veliko spremenilo.
Še vedno hrepenimo in verjamemo v iskreno ljubezen.
★★★★☆
James, Henry
Dedinja
iz angleščine prevedel: Janko Moder
naslov izvirnika: Washington Square
Mladinska knjiga, Ljubljana, 1982
241 strani
Ni komentarjev:
Objavite komentar
Komentarji so zaželeni:) in nemoderirani. Lahko so tudi anonimni;)