ponedeljek, 07. marec 2016

Film Razsodnost in rahločutnost

naslovnica prve izdaje romana
(vir: Wikipedia)
Razsodnost in rahločutnost ali Sense and Sensibility je bil prvi roman, ki ga je Jane Austen uspelo izdati. To se je zgodilo leta 1811, ko je bila stara 36 let. Kar nekaj let pred tem ji je sicer založnik že odkupil roman Nothangerska opatija, a se pozneje za izdajo ni odločil. Razsodnost in rahločutnost je bil eden od njenih zgodnjih romanov, ki ga je napisala precej prej, kot je bil izdan - ko ji je bilo komaj nekaj čez 20 let.

Jane Austen je vedno zaupala vase. Vedela je, da dobro piše. Svojih zgodnjih romanesknih zapiskov ni nikoli zavrgla. Vztrajno jih je popravljala in izboljševala. Ko so ji končno objavili prvi roman, je - čeprav anonimna, zaslovela. Izredno ji je godilo, kakor godi vsakemu, ki se iz pisatelja, ki ne objavlja, spremeni v pisatelja z objavljenimi knjigami.

Roman Razsodnost in rahločutnost je dosegel velik uspeh. Kritiki in bralci so ga zelo lepo sprejeli. Zaradi uspeha tega romana, je Jane Austen prav kmalu lahko objavila svoj naslednji, verjetno najbolj prepoznavni - tudi že precej let prej napisani roman, Prevzetnost in pristranost.

Pred leti, ko so različne slovenske časopisne hiše skupaj s svojimi časopisi izdajale cele zbirke kakovostnih romanov po izredno ugodni ceni, sem kupila in nato takoj tudi prebrala roman Razsodnost in rahločutnost. Mimogrede... naslovnica je grozna. Tudi roman me ni prav nič navdušil. Zdelo se mi je, da berem slabo kopijo Prevzetnosti in pristranosti.

Potem sem pa ta konec tedna na TV1000 naletela na film iz leta 1995, ki je bil posnet po romanu. No, to pa je bilo čisto nekaj drugega. Navdušena sem do zadnjega koščka telesa in duha!

Mogoče je vzrok za moje navdušenje dober scenarij filma. Napisala ga je Emma Thompson in zanj dobila oskarja. Koliko se scenarij drži vsebine romana, vam ne morem povedati, ker se romana skoraj ne spominjam več. Se pa zgodba v filmu zapleta in odpleta zelo zanimivo. Dve revni sestri je potrebno omožiti. Imamo dva sila romantična pripetljaja, ko moška junaka rešujeta poškodovano ali podhlajeno in obnemoglo damo, ki se je predolgo zadržala na prostem, in jo je tam ujela nevihta. Med nastopajočimi je kar nekaj drobnih nesporazumov, ki pa niso nadležni in zoprni, pač pa popestrijo dogajanje. Veliko je tudi finega humorja. Fajn.

A da sem si film, potem ko sem ga zagledala na sporedu, sploh ogledala, se gre v prvi vrsti zahvaliti igralski zasedbi. Ta je enkratna! Režiserju Ang Leeju je uspelo pod svoje okrilje zbrati same dobre angleške igralce.

Emma Thompson in Kate Winslet kot sestri Dashwood
(vir: Columbia Pictures Corporation)
Glavno vlogo gospodične Elien Dashwood je zaigrala Emma Thompson. Uživala sem v njeni igri. Neprekosljiva je bila v obrazni mimiki. V njenih očeh in v izrazu na obrazu so se zrcalili občutki, ki jih je sicer - razsodna kot je bila, tako skrbno skrivala. Za to vlogo je bila nominirana za oskarja.

Kate Winslet je igrala njeno mlajšo sestro Marianne. Ta sestra je poosebljenje druge polovice naslova filma - rahločutnosti. Ona je tista, ki vse, kar se dogaja okrog nje (pre)globoko občuti, ne zna skrivati svojih čustev in je goreča ter strastna v svojih mislih in dejanjih. Mlada Kate Winslet je vse to prav odlično zaigrala. Samo frizuro ji niso dobro naredili. Njeni kodri so delovali tako umetno, da je skoraj bolelo.

Ime s seznama igralcev, ob katerem mi je pa srce najhitreje bilo in ob katerem je padla odločitev, da si film vsekakor ogledam, je bil Alan Rickman. To je eden mojih ljubših igralcev. V začetku letošnjega leta je na žalost preminil - v istem tednu kot David Bowie. V filmu Razsodnost in rahločutnost je spet upodobil lik, kakršnega je najpogosteje igral. Polkovnik Brandon je na zunaj prav tako malo simpatičen kot profesor Robaus Raws iz Harryja Potterja, a v svojem bistvu zelo dober človek. Zna vztrajno in iskreno ljubiti, četudi ga njegova izvoljenka vedno znova prizadene in razočara.

Alan Rickman kot polkovnik Brandon
(vir: Columbia Pictures Corporation)
Nastopa tudi Hugh Grant, ki je simpatičen, malce zmeden in zelo zadržan gospod Edward Ferrars, ki je velika ljubezen gospodične Elien Dashwood.

Stransko, a zelo opazno vlogo ima Hugh Laurie, sicer bolj znan kot dr. House iz nanizanke Zdravnikova vest. 
Pa še eno igralko, ki je zaigrala v manjši stranski vlogi imamo - Imeldo Staunton, ki je pozneje nastopila tudi v Harryju Potterju, kot zoprna Dolores Unbridge.

Hugh Grant kot Edward Ferrars
(vir: Columbia Pictures Corporation)
Tako - zaradi teh igralcev in njihovega izvrstnega igranja je bilo film Razsodnost in rahločutnost veselje gledati. Tudi zabavno. Polepšalo mi je petkov večer - in potem še nekaj sobotnega popoldneva, kajti film je tako dolg, da si ga nisem zmogla ogledati v enem kosu.

Navdušujoči so bili tudi kraji, kjer so film snemali. Ob prizorih, ki so se dogajali na ozadju zelene gričevnate angleške pokrajine, sem se vedno znova spomnila na to, kako rada je imela Jane Austen naravo, življenje na podeželju in dolge, dolge sprehode.

Še vedno imate čas, da si film ogledate na televiziji (ne da bi se ga bilo treba izposoditi ali piratsko downloadati) - v kolikor si ga, seveda, še niste. Še vsaj ta teden ga bodo vrteli na TV1000. Priporočam.
Sama pa se ubadam z vprašanjem, kaj vendar sem zgrešila med branjem romana, da me je pustil tako hladno? Film vendarle ne more biti boljši od knjige, po kateri je bil posnet;)

Ni komentarjev:

Objavite komentar

Komentarji so zaželeni:) in nemoderirani. Lahko so tudi anonimni;)