ponedeljek, 20. julij 2015

Alma M. Karlin: Magične zgodbe starega Egipta

(125 str.) 
Almo Karlin ni potrebno posebej predstavljati. Bila je samosvoja in pogumna ženska, ki je v letih od 1919 do 1927 sama prepotovala svet. Brez sponzorjev, ki bi jo zalagali z denarjem. Na potovanju si je služila denar s svojim lastnim delom. Celjanka, ki je pisala in izdajala svoja dela - potopise, novele, razmišljanja, v nemškem jeziku.

Na svojem potovanju okoli sveta je obiskala tudi Egipt. Na žalost je bilo to povsem na koncu potovanja, ko ni imela več denarja, in je bila živčno povsem uničena. Mesto Aleksandrija tako nanjo ni naredilo prav velikega vtisa. K reki Nil se po vsej verjetnosti sploh ni odpravila, tako da se z velikimi spomeniki starega Egipta, razporejenimi ob tej reki, ni srečala.
A staroegipčanska kultura jo je zelo zanimala - kakor je v tistem času, po velikem odkritju Tutankamonove grobnice leta 1922, egiptologija zanimala večino evropskih intelektualcev.
Alma Karlin se je s staroegipčansko kulturo srečala že v letih pred prvo svetovno vojno, ko je študirala v Londonu. Takrat je redno obiskovala British Museum in preučevala bogato staroegipčansko zbirko tega muzeja.

Knjiga Magične zgodbe starega Egipta vsebuje pet zgodb. Ena je bistveno daljša od ostalih. To je novela Tutmozisov zdravnik, s podnaslovom Zgodba iz egipčanske dobe razcveta v 7. in 6. tisočletju pred Kristusom.
Ups. Ne bo šlo, sem začela sama pri sebi ugovarjati napisanemu. Kakšna huda napaka že na samem začetku. Tako daleč nazaj v zgodovini namreč ob Nilu ni bilo še prav nobenega faraona (Tutmozisa pa še toliko manj - prvi s tem imenom je zavladal šele 5000 let pozneje) z ali brez zdravnika. Mogoče so bila le manjša naselja, kjer so komaj začeli z nečem, kar se je pozneje razvilo v poljedelstvo. O kakršnemkoli razcvetu egipčanske kulture pa še ni bilo sledu. To so leta 1948, ko je novela nastala, že vedeli in to bi morala vedeti tudi tako razgledana ženska kot je bila Alma Karlin.
Obrnila sem naslednji list knjige in potem mi je pač le postalo jasno, da bo napisano nekaj povsem drugega od tistega, kar sem pričakovala.
Vsekakor sem podcenjevala besedo "magične" v naslovu knjige.

Alma Karlin je namreč v zgodbah, zbranih v tej knjigi, kulturo starega Egipta uporabila le za ozadje svojih teozofskih razmišljanj*.
Zgodovinska dejstva so ji bila povsem nepomembna. Na njihovo mesto je stopila bogata domišljija, ki jo Almi Karlin vsekakor ni primanjkovalo. 
Za razumevanje njenih zgodb je dobro vedeti, da je pisateljica verjela v obstoj skrivnostne celine Atlantide, imenovane tudi Pozejdonija. Njeni prebivalci naj bi bili po svojem značaju plemeniti, krepostni, bistri in dobrotljivi, piše v spremni besede poznavalka življenja in dela Alme Karlin, Jerneja Jezernik. Bili naj bi tudi polni znanja in modrosti. Ko se je Atlantida potopila, naj bi redki preživeli svoje dragoceno znanje prenesli v nove kolonije na različne konce sveta, kar naj bi sprožilo nastanek velikih starodavnih civilizacij, med njimi tudi staroegipčanske.
Na tem prepričanju je potem zasnovano dogajanje magičnih zgodb starega Egipta. Zgodbe postanejo pravljice, ki so postavljene v stari Egipt -  tako nekako kot so pravljice iz Tisoč in ene noči postavljene v skrivnostni arabski svet in pravljice bratov Grimm v temačne nemške gozdove.

A Almi Karlin pisateljskih spretnosti ne morem oporekati! Življenje v staroegipčanski kraljevski palači je opisala tako prepričljivo, da sem vohala dišave, ki so se dvigale s poškropljenih tal in čutila utripanje raznobarvnih oljenk na stebriščnih hodnikih. Tudi opis operacije slepiča me je fasciniral. Seveda je bilo v posegu preveč "magičnosti", a ta je bila prijetno in nevsiljivo vgrajena v samo dejanje, predvsem pa v razmišljanje Staroegipčanov. 
Alma Karlin zasluži tudi vse spoštovanje za širjenje idej humanizma, bratske ljubezni, dobrote in nesebičnosti. Te pozitivne lastnosti jasno žarijo iz njenih zgodb.

Knjiga Alme M. Karlin, Magične zgodbe starega Egipta je razkošno opremljena. Pri založbi Sanje so se pri izdaji zelo potrudili. Knjiga vsebuje številne zelo kakovostne fotografije in risbe, ki jih je ustvarila Almina življenjska sopotnica Thea Schreiber Gammelin. Zgodbe so med seboj ločene z lično narisanimi staroegipčanskimi simboli. Spremna beseda Jerneje Jezernik je izčrpna in natančna. Tudi cena je ugodna. Knjiga bi bila lahko lepo darilo.
Škoda, da nisem poduhovljena ljubiteljica ezoterike, teozofije in okultnih ved;)

★★★☆☆
(dve za vsebino, dodatna pa za opremo knjige)

Kip Alme Karlin pred kolodvorom v Celju,
delo Vasilija Ćetkovića, 2010
(vir:wikipedia.de)


*Beseda teozofija je sestavljanka iz grških besed teos (bog) in sophia (modrost), izvemo iz spremne besede, ki jo je napisala Jerneja Jezernik, označevala pa naj bi božansko modrost - modrost, lastno bogovom.
Almina osebna interpretacija teozofije pa je bila naslednja: Vse gre, če hočeš, in v svojem bistvu dosežejo vse veroizpovedi svoj vrhunec v dobrem, v samoodrekanju, v bratski ljubezni in želji, da se osvobodiš nadvlade čutov.... Nebo je mnogobarvno - odvisno od osvetlitve -, a vedno je nad nami.... Amen.

Ni komentarjev:

Objavite komentar

Komentarji so zaželeni:) in nemoderirani. Lahko so tudi anonimni;)