Edward M. Forster: The Machine Stops

Začelo se je z ozvezdjem Orion.

Vashtijin sin Kuno je namreč med vožnjo z "air-ship"-om opazil skupino zvezd, ki bi jih prav lahko povezal v podobo vojščaka z bogato okrašenim pasom in mečem. Zaželel si je, da bi si ozvezdje ogledal tudi s površine Zemlje. 

A v času, v katerem se dogaja zgodba The Machine Stops, je to prav čudna želja, saj se nihče več ne zanima za zvezde in jih ne povezuje v ozvezdja. Ljudje živijo pod zemljo, vsak sam v svoji sobi - kjer je prijetna svetloba, čeprav ni ne oken ne luči, kjer se po prostoru širi glasba po želji poslušalca, kjer je čist zrak in kjer je edino pohištvo udoben naslanjač. No, še nekaj je: številni gumbi, s katerimi naročijo hrano, toplo ali hladno kopel, posteljo in vse ostalo, kar potrebujejo za udobno življenje.

Ljudje se v tem svetu dobro počutijo. Tudi osamljeni niso. Vashti, na primer, pozna več tisoč ljudi širom sveta in se z njimi vsak dan pogovarja in izmenjuje ideje. To ji omogoča "blue plate", nekakšna tablici podobna naprava, s katero lahko pokliče prijatelje in se z njimi pogovarja. Preko nje tudi redno predava o različnih temah, ki jih raziskuje in o njih premišljuje. Udeležuje pa se tudi predavanj, ki so jih pripravili drugi. Če ji je stikov z ostalimi ljudmi dovolj, se enostavno "izolira" in postane nedosegljiva za kakršnakoli sporočila in klice.

Vam zveni znano? Meni vsekakor. Tole o komunikaciji med ljudmi preko različnih digitalnih povezav in družbenih omrežij ter o zoom predavanjih je kot bi opisovali današnji čas. Tudi to, da ima večjo veljavo mnenje naključnega predavatelja kot pa resnična dejstva, podkrepljena z znanstvenimi metodami, grozljivo spominja na današnji čas.

Pa je bila zgodba The Machine Stops napisana že pred več kot stotimi leti - prvič je bila objavljena leta 1909. Napisal jo je Edward Morgan Forster, ki ga precej bolj kot po znanstveni fantastiki poznamo po romanih Soba z razgledom (tudi zaradi odličnega filma, ki je bil posnet po knjigi) in Potovanje v Indijo. 

S kratko znanstveno fantastično zgodbo pa se je izkazal za velikega preroka. Ker je tako strašljivo pravilno ugotovil, kako bomo živeli v 21. stoletju, se mu splača prisluhniti tudi pri nadaljnjih predvidevanjih - torej, kako bo šlo s takšnim načinom življenja dalje.

Stroj ali "Machine" je tisto, kar ljudem omogoča brezskrbno življenje, ki je opisano zgoraj. Preko stroja ljudje komunicirajo in stroj je tisti, ki poskrbi za vse njihove fizične in psihične potrebe. Ta stroj je, seveda, ustvaril človek in mu potem postopoma prepuščal vsa svoja dela. Ljudje so se ukvarjali samo še z idejami in verjeli, da postajajo vse bolj poduhovljeni. 

A v resnici ni bilo tako. Postajali so vse bolj površinski, niso bili več sposobni daljšega koncentriranega razmišljanja in bili so vse manj inteligentni.

Le redki med njimi so se zavedali, kakšna je pot, po kateri se giblje človeštvo in kako usodna je lahko popolna odvisnost od stroja. Eden izmed njih je Kuno, ki svojo mamo zato, da bi ji razložil svoje dvome in strahove, povabi na obisk.

Vashti je nad povabilom svojega sina skoraj zgrožena. Zakaj le bi hodila na obisk, ko se vendar enako dobro vidita in pogovorita preko blue-plate? Zakaj bi šla, ko je vendar povsod povsem enako? In potovanje na drugo stran planeta je naporno ter ne prinaša nobenih novih idej. Poleg tega pa nima časa, saj mora iti na to ali ono predavanje, sama pripraviti predavanje in ga posredovati drugim, se pogovoriti s tem in onim prijateljem. Kaj če se v tem času, ko bo odsotna - se pravi, ko bo na obisku pri svojem sinu, zgodi kaj pomembnega in bo to zamudila? 

Tako to gre v digitalnem svetu samozadostnosti.

Kratka zgodba se konča - kot že nakazuje naslov, s tem, da stroj preneha delovati - ne naenkrat, ampak postopoma in v začetku skoraj neopazno. Predvajanje glasbe, na primer, je rahlo moteno in voda za kopel začne nekoliko zaudarjati. Ljudje se zaradi tega razburjajo in pritožujejo na višje nivoje, tudi na centralni komite - ta pa obljubi, da bodo napake rešili v najkrajšem možnem času. Pa jih ne. Stvari gredo iz slabega na slabše in ljudje - pasivni kot so, se prilagodijo novim razmeram in živijo dalje. Do končne katastrofe.

Kratka znanstveno fantastična zgodba The Machine Stops, E.M. Forsterja je odlična in vredna branja vsaj zaradi dveh stvari. Prva je neverjetna točnost predvidevanja, kakšno bo življenje v prihodnosti, se pravi v našem času; druga je jasna in zelo plastična predstavitev tega, kako zelo občutljivi smo, če se preveč zanašamo na tehnologijo - v tem primeru na umetno inteligenco, ki nas lahko s svojimi sposobnostmi brez težav preraste in potem, ko nas več ne potrebuje, tudi zavrže.

Zgodbo sem prebrala na priporočilo Elona Muska. On podobno kot Kuno iz zgodbe prisega na človeka. "Man is the measure" - Človek je mera sveta, pravi Kuno.

Elon Musk pa s svojimi dejavnostmi želi pomagati pri ohranitvi človeške vrste tudi s tem, da bi nas naselil na drugih planetih. Sega po zvezdah, bi lahko rekli, kar je povsem nekaj drugega kot življenje pod zemljo, ki ga živijo junaki zgodbe The Machine Stops.

Če vas kratka zgodba zanima, jo zlahka najdete brezplačno na internetu. Brezplačna zvočnica pa je tudi na YouTube kanalu. Mene je kar precej pretresla.