William Trevor: Love and Summer

Naslov knjige namiguje na poletno ljubezensko romanco. Ali pa avanturo. Koliko romanov je bilo že napisanih na to temo! A tako čudovitega, kot je Love and Summer, verjetno še niste brali. Ali pa že dolgo ne. Zame to vsekakor velja. 

Ona je Elli, najdenka, vzgojena v samostanu, zdaj pa mlada žena pred kratkim ovdovelega farmarja. On je Florian, edini otrok slikarskega para, ki nekaj let po smrti staršev prodaja propadajočo vilo, v kateri je odrasel, da bi z denarjem, ki ga bo dobil, začel novo življenje nekje v tujini.

Smo v podeželskem mestu na Irskem z imenom Rathmoye, some years after the middle of the last century.

William Trevor piše v kratkih stavkih in poglavjih. Še znotraj posameznega poglavja pogosto spremeni perspektivo pripovedovanja. Postopoma uvaja nove osebe in le počasi razkriva njihove skrivnosti. Z opisi njihovih čisto navadnih dnevnih opravil in enkratnimi dialogi, uspe ustvariti osebe, ki so čudovito človeške in bralca ne pustijo ravnodušnega. Za vsakega od njih sem trepetala, za nobenega od njih mi ni bilo vseeno. To so osebe, ki sprejemajo svoje življenje in tragedije, ki jih doletijo, racionalno in zrelo. Ne pritožujejo se in živijo dalje. Ne obupajo, čeprav niso srečne. Vse to in še čudoviti opisi narave, večinoma v zgodnjih jutranjih urah, zvečer ali pa ponoči, pripomorejo k nastanku svojevrstnega razpoloženja. Vzdušje v romanu je melanholično, a še zdaleč ne žalostno. Čeprav bi mogoče pričakovali, tudi pesimistično ni.

Med branjem romana je bilo, kot da bi sedela na klopci na trgu Rathmoya - poimenovanega enostavno The Square, in od tam spremljala usode posameznih prebivalcev okraja, ki se kot nekakšne niti vlečejo skozi mesto. Nekatere od njih mesto tudi zapustijo in sežejo vse do farme, kjer živi Elli s svojim možem, ali pa gredo do vile Shellhanagh, ki jo Florian prodaja; ena pa vodi tudi do ostankov graščine Lisquin. Ta nit je mogoče najdebelejša, saj pelje do kraja, kjer sta se Elli in Florian srečavala; ali pa - če to ni bilo mogoče, v skrivališču pred ruševinami drug drugemu puščala sporočila.

Nekatere od niti se usodno križajo, a s tem ne mislim nujno in samo poti, ki jih ubirata Elli in Florian. Tukaj je družina Connulty, ki poseduje polovico Rathmoya z rudnikom, pubom in Bad&Brakfast nastavitvijo. Po smrti matere - z njenim pomenljivim pogrebom, ki nas s svojim plastičnim opisom v trenutku prestavi v tako značilno irsko povojno okolje - se z vodenjem družinskih podjetij ukvarjata brat in sestra, dvojčka srednjih let. Njun medsebojni odnos lahko opišemo kot ljubeznivo prenašanje drug drugega, ki pa je prepredeno tudi z zamero in razočaranjem, če že o sovraštvu ne moremo govoriti.
Miss Connulty ima v celotni zgodbi še posebej pomembno mesto. Na prvi pogled se zdi, da je le ena izmed dobro znanih zagrenjenih, zoprnih ostarelih žensk, ki so še ljubosumne in maščevalne po vrhu, a ni tako zelo preprosto. Na prav pomenljiv način je povezana z Elli, a ne tako, kot bi mogoče pričakovali.

Tukaj je potem še dementni Orpen Wren, ki živi istočasno tako v preteklosti kot tudi v sedanjosti in je bil pred več leti urejevalec knjižnice pri družini, ki je živela v graščini, ob ruševinah katere se zdaj srečujeta Elli in Florian. V njegovih zmedenih možganih se oblikujejo neverjetni zaključki in bolna predvidevanja, ki pa vendar nosijo zrnca resnice. Te lahko pozoren poslušalec pravilno razbere, lahko pa si jih razlaga tudi tako, da se kar najbolje prilagajajo njegovemu mišljenju in njegovi predstavi o dogajanju v Rathmoyu. Orpen Wren v roman prinese tudi nekaj humorja.

In na koncu - tukaj je še Ellin mož Dillahan, ljubezniv moški, ki je najbolj srečen (to je sicer le redko), kadar je na polju ali pa sam z Elli. Še vedno ni prebolel tragične smrti svoje prve žene in otroka, še posebno zato, ker je prepričan, da je za njuno smrt kriv on sam. Zakon med njim in Elli je dogovorjeni zakon, ki temelji na prijateljstvu in razumevanju - kot idealna rešitev za oba od njiju. Prav veliko ljubezni pa v njunem odnosu ni.

Te "stranske poti" romana Love and Summer so enako pomembne kot ljubezenska zgodba med Elli in Florianom. Zanimive in ganljive so. Približajo nam ljudi iz Rathmoya tako zelo, da jih vzamemo za svoje. Poleg tega pisatelju uspe v vsakem od njih poiskati nekaj dobrega in to na primeren način, ki ni patetičen ali pretiran, še dodatno poudariti. Tako dobimo jasen občutek, ki budi upanje, da so ljudje v svojem bistvu vendarle dobri in drugim ne želijo nič slabega. Iz tega potem veje tisti optimizem, ki ga klub vsej tragiki, ki spremlja prebivalce Rathmoya, v knjigi jasno začutimo.

A osrednja nit romana vseeno ostaja zgodba o Elli in Florianu ter njuni ljubezni. Je nežna in lepa, ne da bi bila sentimentalno osladna. Ljubezni ne čutita na enak način, a ob njej oba dozorita in odrasteta. Dogodki tistega poletja ju zaznamujejo za vedno. Pozitivno in prijetno, čeprav ne preveč srečno. 

Roman Love and Summer je tipično Trevorjevo delo - nežno in tiho, krhko in dragoceno. Spet enkrat so nepomembni, vsakdanji ljudje s svojimi običajnimi življenjskimi zgodbami iztrgani pozabi, ki jih sicer vedno doleti. Čudovito delo, ki ob poplavi novodobnih romanov, deluje nekoliko starokopitno, a zadane v srce. Priporočam.

Lahko pa poskusite tudi kakšno drugo knjigo enega mojih najljubših avtorjev. Vse so si dokaj podobne. V slovenščini je pred letom dni izšla zbirka Trevorjevih kratkih zgodb z naslovom Po dežju; preveden pa imamo tudi njegov roman Lucy Gault.

★★★★★

William Trevor
(1928-2016)
(vir: LitHub)