Charlotte Lucas: Dein perfektes Jahr

Jonathan - eden od dveh glavnih junakov romana - je okrog 40 let star moški, športne postave in vpadljivo modrih oči. Je tudi bogat, saj je lastnik cenjene hamburške knjižne založbe Griefson&Books.
A naj vas vsa te prijetna dejstva ne zavedejo preveč. Jonathan N. Grief je namreč tudi izredno zoprna, pikolovska oseba, ki nerga za vsako malenkost. Redno, na primer, pošilja pisma na redakcijo lokalnega časopisa in se pritožuje nad slovničnimi napakami, ki jih najde v časopisu; ali pa piše na komunalno upravo, če ima občutek, da smetnjaki niso bili v pravem času izpraznjeni.

No, Jonathan prvega januarja, med svojim jutranjim joggingom ob reki Alster v Hamburgu, najde koledar za ravno začeto novo leto. Ta koledar je eden tistih lepih, v usnje vezanih rokovnikov, ki jih prav zdaj, ob koncu leta, najdete v vseh papirnicah in knjigarnah. V takšnih rokovnikih ima vsak dan v letu nekaj  praznega prostora, v katerega si lahko kaj zapišete. Lahko ga uporabite za vpisovanje terminov (če ste še dovolj starokopitni in za kaj takega ne uporabljate telefona) ali pa za pisanje dnevnika.

A rokovnik, ki ga najde Jonathan, je nekaj posebnega. Povsem je že popisan in to na roko. Tudi naslov ima in sicer Dein perfektes Jahr ali Tvoje popolno leto. Pod vsakim datumom je za prihajajoče leto že nekaj napisano. Lahko je to samo kakšen pregovor ali modra misel, a večinoma so za posamezne dneve leta vpisana čisto konkretna navodila, kaj naj bi se ta dan počelo. Na primer, za 21. junij, dan ko se začne poletje, piše: Vstani in ob 4:40 uri na obrežju reke opazuj sončni vzhod. Drugič piše: Pojdi v to in to kavarno in se najej toliko tort, da ti bo slabo. Ali pa: Napiši tri stvari, za katere si hvaležen. In še: Danes se poloti nečesa, kar nisi še nikoli počel.

Rokovnik je vseboval priporočila, kako naj bi prihajajoče leto potekalo, dan za dnem, da bi postalo perfektno.

Čeprav je bil rokovnik odložen na Jonathanovo kolo, je že od vsega začetka jasno, da ni bil namenjen njemu. Zaradi tega je bil Jonathan malce zmeden in ni vedel, kaj bi z rokovnikom - še posebej potem, ko je malo pokukal v njegovo notranjost. Jonathan Grief namreč še zdaleč ni bil takšne vrste človek, da bi znal ceniti modre misli zapisane v koledarju, še manj pa, da bi se ravnal po malo nenavadnih ali celo nespametnih navodilih, ki naj bi njegovo leto naredili drugačno, kot so bila vsa dosedanja, z eno besedo: perfektno.

Kakšne vrste človek je Jonathan, veliko pove že njegova reakcija na prvi zapis v koledarju - tisti za 1. januar. Za ta dan je bila v koledarju zapisana naslednja kitajska modrost: Man kann dem Leben nicht mehr Tage geben - aber den Tagen mehr Leben (Življenju ne moremo dodati dni, lahko pa dnevom dodamo življenje). Jonathan si je ob tem mislil samo: "Eine ziemlich platte Weisheit." ("Ena precej plehka modrost.")

A zaradi rokovnika se mu življenje v naslednjih  mesecih vseeno zelo spremeni. Na bolje, se ve;)

V romanu istočasno z Jonathanovo zgodbo spremljamo še eno zgodbo. To je zgodba Hahnnahe Marx, mlade ženske, ki je po značaju povsem drugačna od Jonathana - pozitivno naravnana, polna energije in dobre volje. Pred kratkim je zapustila službo in s prijateljico kljub pomislekom svojih bližnjih odprla vrtec, ki nudi varstvo otrok v neobičajnih urah dneva - takrat, ko so ostali vrtci zaprti. Zelo tvegano dejanje, ki se ga Jonathan nikoli ne bi upal polotiti.

Poglavja, ki opisujejo Hannino zgodbo, se izmenjujejo s poglavji Jonathanove zgodbe in za takšno zgradbo romana pisateljica zasluži veliko pohvalo. Izredno dobro ji je uspelo zgraditi in preplesti obe zgodbi. Skrivnosti, kot so, kdo je popisal koledar in komu je bil namenjen, je le počasi razkrivala; nit pripovedovanja posamezne zgodbe pa je prekinila na ravno pravem mestu, da je roman ostal napet in dramatičen skoraj do konca.
Knjigo mi je bilo tako med branjem izredno težko odložiti. Čeprav sem seveda že od vsega začetka vedela, da se bosta Hannina in Jonathanova zgodba na koncu (srečno!) povezali, nikakor nisem izgubila veselja do branja. Kar me je prijetno presenetilo! Še posebno zato, ker takšnih ljubezenskih zgodbic nimam preveč rada.
Zanimivo je bilo brati o Jonathanovi metamorfozi; še bolj pa o lekciji, ki jo je "perfektno" leto namenilo malo naivni in vedno skozi rožnata očala zroči Hanni.

Knjiga Charlotte Lucas, Dein perfektes Jahr, uspešno lovi ravnotežje na tanki črti med (pre)resnim romanom o pomembnih življenjskih temah kot so bolezen in smrt, brezdomstvo, ločitev partnerjev ter ločitev staršev od otrok na eni strani in (kičasto posladkano) zabavno ljubezensko zgodbo med dvema precej različnima človekoma na drugi strani.
To je zgodba z božičem v srcu, ki se najbolje in najbolj doživeto bere ravno v tem času leta.

★★★★☆

Charlotte Lucas
(vir: Bertold Fabricus/pressbild.de)

Lucas, Charlotte
Dein perfektes Jahr
Bastei Lübbe, AG, Köln, 2016
572 strani
ISBN 978-3-732-53060-1