torek, 03. maj 2016

Franz Werfel: Bledomodra ženska pisava

Pošta je ležala na zajtrkovalni mizi. Znaten kup pisem, kajti Leonidas je ravno pred kratkim slavil petdeseti rojstni dan in še vedno so vsakodnevno prihajala zapoznela voščila.
Tako se začne najboljše literarno delo nemškega pisatelja Franza Werfla.
Dogajanje nas ponese v leto 1936 na Dunaj. Leonidas - zelo dobro ohranjen petdesetletnik, je na višku svoje življenjske poti. Je eden najpomembnejših uradnikov na ministrstvu za šolstvo. Poročen je z bogato in lepo ženo, ki izhaja iz ene najvplivnejših dunajskih družin. 
Le kaj mu lahko skali zadovoljno življenje? Pismo z bledomodro žensko pisavo, ki leži med pošto na zajtrkovalni mizi.

Pismo je poleg tega, da je vzrok ženinemu ljubosumju, predvsem povod za to, da se Leonidas spomni svoje preteklosti, ki še zdaleč ni bila tako bleščeča, kot je sedanjost in kot obeta biti tudi prihodnost. Pismo ga prisilil, da se zave svojega grdega dejanja v preteklosti. Napeljuje ga k najrazličnejšim zaključkom. Zaradi pisma se boji za svoj zakon in trepeta pred nepredvidljivo prihodnostjo. Pa vendar vsebina pisma ni prav nič vznemirljiva. Takole gre:
Spoštovani gospod vodja oddelka! 
Danes sem se prisiljena obrniti na Vas s prošnjo. Pri tem ne gre zame, temveč za mladega nadarjenega človeka, ki iz splošno znanih vzrokov v Nemčiji ne sme nadaljevati gimnazije in bi jo zato rad končal na Dunaju. Kakor slišim, je to, da se omogoči in olajša tovrsten prestop, v Vaši posebni pristojnosti, spoštovani gospod..... in tako dalje do: ...Mladenič Vas bo nato ob želenem času obiskal in Vam dal potrebne informacije. Prisrčna hvala. Vera W.

Vera je Leonidasu napisala zelo uradno pismo - takšno, da celo ženini ljubosumnosti poide gorivo. Pa vendar.... Osemnajst let pred tem pismom, sta Leonidas in Vera v Heidelbergu (glej zgornjo sliko) preživela šest strastnih tednov velike ljubezni. In pismo, ki ga je Leonidas dobil z jutranjo pošto, ni bilo edino, ki mu ga je Vera kdaj koli poslala. Pred petnajstimi leti mu je poslala še enega, ki pa ga je Leonidas uničil, ne da bi ga prebral.

Pisatelj tekom knjige raziskuje najskrivnostnejše kotičke človeške (moške) duše. Presenečena sem bila nad tem, kaj vse je možno popisati v tako kratki noveli, kot je Bledomodra ženska pisava; dvome in strahove, obžalovanje in brezbrižnost, sprenevedanje in navdušenost. Leonidas je izredno verodostojno vstal iz knjige. Zlahka sem ga razumela in čutila skupaj z njim - ob tem, da mi ni bil prav nič všeč in sem se ob njem počutila nelagodno.

A vendar to še ni vse. Pisatelj se je v svojem delu zelo rahločutno dotaknil tudi antisemitizma. Pri tem ni zanemarljivo dejstvo, da je bila knjiga napisana leta 1941, ko vse grozote povezane z dejanji proti židom še niso bile jasne in njihovo obsojanje nikakor že samoumevno. Pisatelj ne govori naravnost in ne obsoja, a ravno zaradi tega je antisemitizem, ki ga najdemo v tej knjigi, še toliko bolj temen in grozljiv.

Franz Werfel je knjigo napisal med svojim begom pred nacisti. Bil je žid, ki se je sicer spreobrnil v krščanstvo, a nacistov to ni odvrnilo od tega, da ga ne bi preganjali. Preden sta se z ženo - Almo Mahler, vdovo skladatelja Gustava Mahlerja, peš podala preko Pirenejev, sta se ustavila še v Lurdu in v tem romarskem kraju je dokončal pričujočo novelo. Pozneje sta zakonca uspešno imigrirala v Združene države Amerike. Dolgo življenje pa Franzu Werflu kljub temu ni bilo usojeno. Umrl je že leta 1945, star 54 let, na Beverly Hillsu v Kaliforniji. Vzrok smrti je bil srčni infarkt.

Knjiga Bledomodra ženska pisava vsebuje številne preobrate in bi jo lahko označili tudi za psihološki triler. Ima pomenljiv konec, ki potrjuje dejstvo, da vsebina presega pripoved o čereh zakonskega življenja. To tudi ni zgodba o ljubezenskem trikotniku ali antisemitizmu. Po mojem mnenju gre v prvi vrsti za knjigo o odločitvah, ki smo jih ljudje prisiljeni sprejemati preko celega življenja. Pogosto so napačne. Včasih se že v času odločanja zavedamo, da niso pravilne, a si vendar ne moramo pomagati, da bi postopali drugače. Mogoče imamo premalo poguma ali pa smo preveč razvajeni in pomehkuženi, da bi si upali odreči svojim malim vsakodnevnim udobnostim. Takšni smo kot Leonidas. V najboljšem primeru junaki samo po imenu*.

★★★★★
Franz Werfel (1890-1945)
(vir: češka televizija)

*Leonidas je bil tudi slavni špartanski kralj iz 5. stoletja p.n.št., ki se je proslavil s svojim pogumom in žrtvovanjem v drugi perzijski vojni.

Werfel, Franz
Bledomodra ženska pisava
iz nemščine prevedla: Anja Naglič
prevod dela: Eine blaßblaue Frauenschrift
spremno besedo napisala: Kristina Jurkovič
Modrijan, 2015 (zbirka Nostalgija)
101 str.
ISBN 978-961-241-931-8

Ni komentarjev:

Objavite komentar

Komentarji so zaželeni:) in nemoderirani. Lahko so tudi anonimni;)