sreda, 4. marec 2015

Thomas Hardy: Kratka epizoda

(124 str.) 
To je drobna knjižica, ki vsebuje tri kratke zgodbe angleškega pisatelja pozne viktorijanske dobe Thomasa Hardyja. Izšla je v zbirki Velike ljubezni. Zgodbe imajo naslove Kratka epizoda, Moč domišljije in Uvela roka.

Thomas Hardy je eden najpomembnejših angleških pisateljev. Spada med tiste velike narodne junake, ki so jim Angleži podelili prav posebno čast in jih pokopali v Westminsterski opatiji v Londonu. Thomas Hardy tako počiva ob velikanih kot sta bila Isaack Newton in Charles Darwin ter skupaj s svojimi literarnimi kolegi, med katerimi je tudi Charles Dickens, v prav za umetnike predvidenem delu opatije, imenovanem Poets' Corner. 
Thomas Hardy pravzaprav ni želel biti pokopan na tem slavnem mestu. Želel je, da ga pokopljejo v Stinsfordu in sicer v grob njegove ljubljene prve žene Emme. Britanska vlada je vseeno želela, da bi bil pokopan v Westminsterski opatiji in na koncu je prevladal kompromis - Hardyjevo srce so položili k ženi Emmi, njegov pepel pa v Poets' Corner. Romantično? Kaj pa vem - mogoče pa.

Zgodbe te knjižice govorijo o življenju treh (oz. štirih) žensk, ki so vse po vrsti strastne in čustvene, a zaradi ujetosti v utesnjeno viktorijansko družbo teh svojih občutij ne morejo primerno sprostiti in zadovoljiti. Posledica tega so bolj ali manj tragični dogodki, ki prizadenejo njih same, pa tudi ljudi v njihovi bližini.

Ena od žensk se zaradi nezadovoljstva v zakonu zateka v domišljijo in se zaljubi v mladeniča, ki ga ni še nikoli videla. 
Druga v navalu strasti - tik pred dogovorjeno poroko, zamenja ženina. 
Tretja iz svoje globoke prizadetosti in krivice, ki ji je bila storjena, izvabi - nič manj kot zlobne sile, ki že mejijo na čarovništvo in delo sovraga. 
Četrta pa nosi posledice teh čarovniških sil - namesto svojega moža, seveda:)

Vsebina zgodb je zanimiva. Potek dogajanja nikakor ni (vedno) predvidljiv in ima včasih prav izvirne preobrate, ki odstopajo od splošnih značilnosti viktorijanske literature. To mi je bilo všeč.
Nisem pa povsem prepričana, da so bile teme, ki se jih je lotil pisatelj, povsem primerne za okvir kratke zgodbe. Dogajanje je tako široko in tematsko bogato zastavljeno, da bi si zaslužilo, da bi bil o njem napisan roman. Kratke zgodbe niso zmogle zaobjeti tako obsežnega dogajanja in posledica tega so nerazvite in na hitro odpravljene teme. V enem odstavku lahko tako, na primer, v trenutku mine nekaj let - kar sicer ne bi bilo tako zelo neprimerno, če se ob tem ne bi tudi brez posebnih razlogov in kar samo od sebe, spremenilo tudi razmišljanje in postopanje nekaterih glavnih junakov in junakinj. To se je še posebno rado zgodilo proti koncu zgodbe, ko se je dogajanje kar na hitro in preveč na silo zaključilo. Pogosto so junakinje kar umrle in to brez kakšnega jasnega vzroka - kar nekako skoprnele so. Ob tem sem se kot bralka počutila nekoliko opeharjeno, moja radovednost pa je ostala nepotešena. Zadovoljiti sem se morala s pisateljevim povzetkom dogajanja in njegovim pogledom na dogodke, kar pa deluje nekoliko utesnjeno.

Thomas Hardy je boljši v pisanju romanov kot kratkih zgodb. Njegov roman Tess of the d'Urbervilles, ali v slovenščini Čista ženska, je eden mojih najljubših romanov vseh časov. Tudi Daleč od ponorelega sveta ni slaba knjiga. 
Zgodbe zbrane v knjižici Kratka epizoda me pa niso ravno navdušile. Če sem jih večinoma brala z vsaj nekaj zanimanja, sem se pa ob koncu prav vsake vendarle vedno znova začudila, kako je mogoče na tako nonšalanten način zaključiti s sicer zelo dobro zastavljeno kratko zgodbo.

Thomas Hardy (1840-1928)

Ni komentarjev:

Objavite komentar

Komentarji so zaželeni:) in nemoderirani. Lahko so tudi anonimni;)