Donna Leon: Smrt v beneški operi

Ja, v slavni La Fenice - v odmoru med operno predstavo, v njegovi sobi za preoblačenje, najdejo mrtvega Maestra - enega najbolj znanih in cenjenih dirigentov tistega časa. Zastrupljenega; nedvomno, s cianidom, ki ga je popil skupaj s kavo.

La Fenice je še vedno ena najslavnejših opernih hiš na svetu. Zgrajena je bila leta 1792, ko je vstala kot “Feniks iz pepela” stare opere, ki je nekaj let pred tem zgorela v požaru - od tod tudi njeno ime, La Fenice.
Samo mimogrede, da se spomnimo, kakšni časi so bili to…. V Franciji je v tem času vladal kaos revolucije, ki ga je urejala giljotina. Kako zamazano in brutalno je bilo takrat na Švedskem, pa lahko preberete v kriminalnem romanu Niklasa Natta och Daga - pisala sem o tem.
V Benetkah pa so v tem času odprli razkošno opero, ob kateri še danes zastane dih. Kako bleščeča je njena notranjost, lahko vidite, če si ogledate, na primer, letošnji novoletni koncert, ki se je odvijal tam - bolj prefinjen je bil kot tisti iz dunajskega Musikvereina, z opernimi arijami - italijanskimi, itak. Kot na Dunaju ne sme manjkati skladbe Na lepi modri Donavi, v La Felice na novoletni dan ne sme umanjkati napitnice iz Traviate.

La Fenice - Novoletni koncert 2026

In tako se lahko spet vrnemo h kriminalki Donne Leon. Kajti tudi maestro Helmut Wellauer umre v Benetkah, medtem ko dirigira prav opero Traviata. Dogajanje tega kriminalnega romana je postavljeno v 80. leta prejšnjega stoletja, ko so v Italiji še vedno plačevali z lirami in ko so kriminalisti informacije, ki bi jim pomagale razrešiti umor, iskali v časopisnih novicah in pogovorih z novinarji. Očarljivo nostalgično. In to je bil tudi čas, ko je bila homoseksualnost nekaj povsem drugega, kot je to danes - še posebno v Italiji.

Dirigentova smrt je za Benetke precej neprijeten dogodek, kajti v tem mestu je kriminal pravzaprav zelo redka stvar. Zakaj? Ja, ker tuji nepridepravi enostavno ne znajo pobegniti iz labirinta kanalov in uličic mesta; za domačine pa je še vedno značilna tradicionalna poštenost in spoštovanje življenja ter osebne lastnine, kar je bila ena od pomembnih vrednot Beneške republike.

Commissario Guido Brunetti je zadolžen za razrešitev Maestrove smrti. Komisar, ki ga naslavljajo tudi Dottore, mi je bil všeč! Zelo italijanski je - n.pr. vedno elegantno oblečen, in rad ima svoje mesto. Zelo simpatična je tudi njegova žena Paola, ki predava angleško literaturo na beneški univerzi. Izhaja iz plemiške družine, ki ima v svojem rodovniku kar nekaj imen beneških dožev, pa tudi trgovcev in umetnikov. To dejstvo, pričakovano, prinaša nekaj napetosti v odnos med komisarjem in njegovim tastom ter taščo. Naj navedem samo enega - finančnega. Brunettijeva plača, ki jo zasluži kot kriminalni komisar, znaša le nekaj več, kot tasta stane privez za čoln pred palazzom, kjer živi skupaj s svojo ženo.

Seznam možnih morilcev je dolg - tudi zato, ker Maestro ni bil ravno prijetna oseba. Na prvem mestu moramo omeniti njegovo več kot trideset let mlajšo ženo, ki je z moževo smrtjo podedovala ogromno premoženje. Potem je tu prvi sopran in njena partnerica - la americana, izredno bogata Američanka, ki govori “beneško” brez akcenta, arheologinja po poklicu, ki sodeluje pri izkopavanju glinenih kitajskih vojščakov - senzacionalna arheološka najdba iz tistega časa, se spomnim. Seznam se nadaljuje z imeni drugih opernih pevk in pevcev, njihovih sorodnikov, umetniških direktorjev. Pomembno vlogo igrajo tudi povezave z nacizmom in fašizmom iz druge svetovne vojne.

Benetke so čudovito ozadje za dogajanje romana. Ker je dogajanje postavljeno v zimske mesece, turistov skoraj ni, mesto pa je pogosto zavito v meglo, kjer se ne vidi pet korakov daleč, in kjer so ljudje kot fantasme.
Komisar Brunetti med svojim raziskovanjem obišče tudi manj znane predele Benetk - npr. otok Giudecca, ki leži ravno nasproti San Marca, na katerega se od tam razprostira tudi čudovit razgled. Na tem otoku živijo najrevnejši prebivalci Benetk, med njimi tudi nekdanja operna diva, ki je odklonila, da bi pela Mussoliniju in tako uničila svojo pevsko kariero. In svoje življenje…

Kriminalni roman Smrt v beneški operi je prva knjiga v seriji romanov s komisarjem Guidom Brunettijem iz Benetk. Donna Leon je po uspehu tega prvega, ki je izšel leta 1992, napisala še 32 drugih romanov z Brunettijem v glavni vlogi, ki se dogajajo v njenem najljubšem mestu, zadnjega leta 2024.

Zelo v redu. Priporočam.