Walt Whitman: Life and Adventures of Jack Engle

31. maja je minilo točno 200 let od rojstva enega največjih ameriških pesnikov, Walta Whitmana (1819-1892). Njegova pesniška zbirka Leaves of Grass (v slovenskem prevodu, Travne bilke) je bila revolucionarna in sodi v sam kanon ameriškega pesništva. Zbirka je izšla prvič leta 1855; v naslednjih izdajah, ki so si sledile vse do njegove smrti, pa jo je pesnik vedno znova dopolnjeval in izboljševal. Pesmi so pisane v prostem slogu, skoraj brez rim, - slavijo ameriško kulturo in demokracijo, ljubezen in prijateljstvo, človeško telo in dušo, naravo.

A vendar bi ta genialni pesnik - sredi 19. stoletja, ko je ravno zakorakal v četrto desetletje svojega življenja - prav lahko izbral tudi čisto drugačno življenjsko pot, kot je pot pesnika. Lahko bi podobno kot njegov oče gradil hiše in si ob gradbenem bumu v Brooklynu tistega časa zagotovil finančno udobno življenje. Lahko bi bil novinar, saj je bil od 12. leta dalje vedno v stiku s časopisi - najprej kot "deček za vse", pomočnik; pri 19-ih letih pa je bil že urednik različnih časnikov.

Lahko pa bi bil tudi romanopisec. 

Na vse te možnosti kažejo odkritja v zadnjih letih. Poleg pesmi in osnutkov zanje, raziskovalci odkrivajo tudi do sedaj nepoznane Whitmanove žurnalistične tekste in eseje, - leta 2016 pa so po naključju odkrili celo njegov izgubljeni roman.
Ta roman je pravi dragulj, je napisal Zachary Turpan - raziskovalec, ki je roman odkril. Prvič zato, ker ga je Walt Whitman sploh napisal, saj je kot polno zaposleni tesar verjetno težko našel čas zato, da je dokončal daljši tekst; in drugič zato, ker je skoraj neverjetno, da roman lahko dandanes sploh beremo. Edinih šest zaporednih izdaj newyorškega časopisa Sunday Dispatch, ki je marca in aprila 1852 v tedenskih presledkih kot podlistek objavljal ta roman, se namreč lahko najde samo še v Kongresni knjižnici v Washingtonu. 

Zdaj je knjiga že dostopna bralcem in to, da sem jo prebrala, naj bo moja počastitev Whitmanovega 200. rojstnega dne:)

Celoten naslov romana se glasi:

Life and Adventures of Jack Engle: an Auto-Biography;

A Story of New York at the Present Time,

in which the reader will find some familiar charactetrs.

Naslov romana že namiguje na njegovo vsebino. Brali bomo viktorijanski roman, ki se bo dogajal v New Yorku v sredini 19. stoletja, nastopalo bo nekaj klišejskih, črno-belih oseb, roman pa se bo končal nadvse srečno. Drži:)

Imamo prvoosebnega pripovedovalca, Jacka Engla, ki je sirota, a je imel to srečo, da je našel zatočišče pri prijaznem zakonskem paru, ki mu omogoči lepo otroštvo. Ko se roman začne, je Jack Engel star nekaj čez 20 let in začenja svoje vajeniško delo pri enem od newyorških odvetnikov. Kar hitro se izkaže, da je ta odvetnik hudoben, saj finančno izkorišča svojo posvojenko - Martho. Jack s pomočjo svojih prijateljev reši Martho iz očimovih rok in se vanjo mimogrede (saj ste pričakovali) tudi zaljubi. Da pa je stvar še bolj zanimiva, vsi skupaj izvemo tudi to, da Martho in Jacka veže še en usoden dogodek iz preteklosti.

Kot bi brali Dickensa... Samo, da pri Whitmanu osebe romana niso tako zelo verodostojne in lepo orisane; zgodba ima pa kar preveč naključij in presenetljivih ter težko verjetnih zapletov in še bolj neverjetnih razpletov.

Pa vendar. Knjigo sem vseeno izredno rada brala. Zgoraj navedene slabosti me - presenetljivo - sploh niso motile. Verjetno zato, ker je knjigo napisal Whitman:) In ker se mi je zdelo izredno zanimivo in zabavno, da berem nekaj, kar so za svojo sprostitev brali Newyorčani pred več kot stotimi leti. Za identičnost z bralci Sunday Dispatcha pa je poskrbela še izdaja knjige, ki sem jo brala. Ta je namreč ohranila vse pravopisne in tipkarske napake časopisnega podlistka (ki so bile sicer prijazno označene z besedico sic) in tudi to je bilo svojevrstno doživetje. Zabavno. Pred stotimi leti so tudi v New Yorku varčevali na ta način, da so se odrekli lektorjem;)

Knjiga je dovolj napeta, da sem se z zanimanjem lotila branja vsakega novega poglavja in če bi živela v New Yorku pred nekaj več kot stotimi leti, bi prav gotovo kupila vsakega od šestih izdaj Sunday Dispatcha, da bi izvedela, kako se zgodba nadaljuje.

Roman je izhajal anonimno oz. pod psevdonimom Jack Engle. Še več. Walt Whitman tekom svojega življenja nikomur in nikoli ni omenil, da je ta roman sploh napisal. Kot bi se ga sramoval in roman ne bi pristajal njegovemu velikemu pesniškemu imenu.
Pa se mu Jacka Engla ne bi bilo potrebno sramovati. Roman ima kar nekaj dobrih lastnosti. Poleg enkratne predstavitve metropolitanskega New Yorka in njegovih prebivalcev, postane knjiga v trenutkih, ko se zgodba upočasni, naravnost čudovita. Takšno je poglavje, v katerem se Jack Engle sprehaja po pokopališču ob Trinity Church, opazuje nagrobnike in razmišlja o ljudeh, ki so pokopani tam. Že zaradi tega poglavja je knjigo vredno prebrati. V tem poglavju lahko bralec zazna sledi Walta Whitmana, kot ga poznamo, pesnika:

Long, rank grass covered my face. Over me was the verdure, touched with brown, of trees nourished from the decay of the bodies of men.

Celo travne bilke so že navzoče v njegovem pisanju.

Rada pa sem brala še eno poglavje s konca knjige. V njem morilec (ja, tudi uboj se zgodi), medtem ko je v zaporu, razmišlja o tem, kako neprecenljiva je svoboda in kakšno srečo ter zadovoljstvo prinaša.

To be free, to walk where you will - to look on freedom - to be free from care, too which I mean, not to have your soul pressed down by the weight of horrible odium or disgrace; not to have a dreadful punishment hanging over you - O, that is happiness.

Sreča pa je tudi to, da smo ponovno našli izgubljeni roman Walta Whitmana, Life and Adventures of Jack Engle. Življenje in delo Walta Whitmana se nam s pomočjo tega romana kažeta z neke nove in nekoliko drugačne plati, kot smo je vajeni - s strani, ki velikemu pesniku mogoče ne bi bila najbolj po godu. A zaradi tega časopisnega, romantično-pustolovskega romana, ki je nastal pred legendarno pesniško zbirko Travne bilke, je Walt Whitman - vsaj po mojem mnenju - nekako bolj simpatičen, ne tako vzvišen in zanosen, tudi tako idealen ne, pač pa zelo človeški - s svojimi sposobnostmi in slabostmi; z zavestjo, da ob potrebi po zaslužku, ki bi mu omogočal (dostojno) preživetje, včasih lahko napiše tudi nekaj, kar ni ravno literarni presežek. 

Life and Adventures of

JACK ENGLE

an Auto-Biography

The lost book of Walt Whitman, Ilustrated
182 strani

Sunday Dispatch, 1852