 |
| (288 str.) |
Zgodba o O je erotični roman. Tale zapis bi zato mogoče moral nositi oznako 16+ ali celo 18+, če bi se šli cenzuro. Roman sem prebrala pred okrog 20-imi leti - po odlomkih, ki so izhajali v tedenskih razmikih v reviji Teleks.
Na zgodbo sem se spomnila potem, ko sem že napisala članek Ideja za poletno branje? in sem še naprej razmišljala o knjigah, ki so jih napisale pisateljice in so imele vpliv name.
Še dva romana pisateljic bi morala omeniti.
Prvi je roman Pesem ptic trnovk, avstralske pisateljice Colleen McCollough, ki smo ga pred leti brale mlade in stare, si roman posojale med sabo, ker se ga v knjižnici zaradi velikega povpraševanja ni dobilo, gledale televizijsko nadaljevanko in bile enostavno navdušene nad prepovedano, a zelo romantično ljubeznijo. Zdaj se mi to zdi malo smešno in knjige nikakor ne bi želela še enkrat prebrati. Bojim se, da bi ob ponovnem branju zgodba izgubila sijaj, ki sem jih ga prisodila pred leti, za kar bi mi bilo žal.
Nekoliko drugače je z drugo knjigo. Zgodbo o O, ki jo je tudi napisala pisateljica, bi bilo verjetno zanimivo še enkrat prebrati, a vendar se mi je že pri prvem in edinem branju toliko let nazaj, vsebina romana tako močno in za vedno vtisnila v spomin, da ne vem, če bi ob ponovnem branju pridobila še kaj izvirno novega.
Zgodba o O govori o popolni (ampak res popolni) podrejenosti ženske moškemu. Glavna junakinja romana, imenovana O, fotografinja in lepotica, postane na željo svojega ljubimca spolna sužnja, ki je članom neke elitne družbene skupine v vsakem trenutku na voljo za vaginalni, oralni ali analni seks. Zaradi tega ne nosi perila ali hlačnih nogavic (tudi pozimi ne:), pač pa vedno samo krila. Ko sedi, nima nog nikoli prekrižanih, kolen ne stiska skupaj, usta pa so vedno nekoliko odprta. Člani elite jo prepoznajo po posebnem prstanu. Da svoj položaj razvije do popolnosti, mora preko različnih stopenj usposabljanja. V tem času se zaljubi v svojega gospodarja in je pripravljena, da za vedno ostane njegova sužnja. To ovekoveči tudi na zunaj, tako da pusti, da ji na ritnico vtisnejo gospodarjevo ime. Gospodar z njo dela kot s spolnim objektom, jo ima vklenjeno, privezano, jo da bičati, jo prepušča drugim in se je na koncu naveliča. Zgodba se zaključi s tem, da O gospodarja prosi, če lahko naredi samomor in on ji to dovoli...
Knjigo je leta 1954 napisala francoska pisateljica Pauline Réage. Ime je psevdonim. Pisateljica je šele 40 let po objavi romana razkrila svojo pravo identiteto in ime, Anne Desclos. Knjigo je v pisala v obliki pisem svojemu ljubimcu, francoskemu akademiku, Jean Paulihanu, ki je bil prepričan, da ženska ne zmore napisati nekaj takega, kar je podobno pisanju Markiza de Sadeja. Roman je bi nagrajen s pomembno francosko literarno nagrado Prix des Deux Magots, a založnik je bil vseeno obtožen objavljanja obscenosti. Roman so napadla tudi različna feministična gibanja.
Po knjigi so posneli film, ki pa ni doživel takšnega uspeha kot knjiga.
Romana v slovenščini nimamo (če izvzamemo prevod, ki je izhajal v Teleksu). Po Cobissu naj bi bila knjiga sicer v tisku, vendar je tako že od leta 1996. Lahko jo preberete v originalu - Histoire d'O, ali pa v angleškem prevodu, Story of O, ki jo imajo tudi v elektronski obliki za Kindle.
Knjiga je nekaj povsem drugega, kot tisti odtenki sivega;)
 |
| Pauline Reage oz. Anne Desclos |
Končno nekdo, ki je ženskega spola in ni navdušen nad "tistimi odtenki sive", ki so mimogrede še neskončno ponesrečen prevod originala 50 shades of Grey - torej gospoda Greya - torej 50 odtenkov njegove sive osebnosti, ki ni ne sado ne mazo ... še najbolj je zmazek, saj vsak, ki mu je všeč malo drugačna spolnost natančno ve, da je tako branje "kar nekaj". Večina Vaših opažanj zapisanih danes, pa je še kako resnična.
OdgovoriIzbriši