Barbara Bleisch: Mitte des Lebens: Eine Phylosophie der besten Jahre

Knjiga Barbare Bleisch Mitte des Lebens; eine Philosophie der besten Jahre (Sredina življenja; filozofija najboljših let) ni priročnik o tem, kako bi najlažje in najbolje preživeli krizo srednjih let. Ne, to bi bilo preveč dolgočasno. Takšnih priročnikov je že dovolj in niso preveč uporabni. Zakaj torej tokrat drugače? Prvič, ker ne govorimo o krizi srednjih let, ampak o spremembah, ki jih prinesejo srednja leta. In drugič, ker na ta leta vsak, ki pride v to obdobje svojega življenja, reagira na svoj poseben način, četudi obstajajo nekatere skupne značilnosti ljudi srednjih let. Priročniki o krizi srednjih let teh dejstev ponavadi ne upoštevajo in zato večinoma izpadejo smešno. Barbara Bleisch se je srednjih let lotila na drugačen način – s pomočjo filozofije. S filozofskega vidika menda to obdobje človeškega življenja še ni bilo prav pogosto raziskano in predstavljeno.

Njena knjiga ni priročnik, je pa neke vrste zemljevid. Zemljevid srednjih let, kjer ni začrtane poti, po kateri bi našli svojo pot skozi to obdobje, je pa zarisano marsikaj drugega. Predstavljen je relief območja – s skalnimi previsi in brezni, a tudi z ravninami, kjer so polja, jezera in reke, kjer se daleč in jasno vidi. Tukaj so tudi mesta – celo velemesta, kjer se blešči in živi. Začrtane so poti skozi pokrajino: avtoceste, kjer se potuje hitro, pa tudi vijugaste, vzpenjajoče se steze skozi gozdove, ki zahtevajo čas – a prav zato morda nudijo lepe razglede in dajejo čas za razmišljanje ter potovanje k sebi. Z zemljevidom v roki se vsekakor lažje in varneje potuje. Lažje se izognemo skritim pastem in tako hitreje ter bolj zanesljivo najdemo svojo pot – pot skozi pokrajino srednjih let.

Preden pa kakorkoli spregovorimo o tem zemljevidu, je treba začrtati območje, ki ga zemljevid opisuje. Srednja leta so časovno precej dolgo obdobje. Razprostirajo se od približno 40. leta starosti (ko matematično – statistično in glede na predvidevanja res dosežemo sredino svojega življenja) pa tja do približno 65. leta, ko človek počasi začne vstopati v zadnje obdobje svojega življenja – v visoko starost, ki se začne tam nekje z 80. rojstnim dnem.

Srednja leta so torej dokaj dolgo obdobje in za vsakega, ki vstopi vanj, lahko pomenijo nekaj posebnega. Pa vendar ima to obdobje značilnosti, ki jih delimo skoraj vsi, ki pridemo vanj. Ena izmed teh skupnih značilnosti je ta, da bomo v tem obdobju verjetno dosegli točko, ko bomo s svojim življenjem najmanj zadovoljni. Ne preveč prijetno dejstvo – a vendar tudi tolažeče, saj bo šlo od tod naprej spet navzgor, vse do tik pred koncem, ko bo zadovoljstvo z življenjem strmoglavilo na najnižjo točko (pač, ker bomo ostali sami, saj bodo prijatelji in partnerji pomrli, mi pa se bomo morali spopadati še s kakšno hudo boleznijo).

Druga značilnost srednjih let je ta, da si v tem obdobju pogosteje (ali znova) zastavljamo eksistencialna vprašanja in se jasneje zavedamo, da je čas našega življenja omejen – z vsakim dnem ga je manj. V nobenem drugem življenjskem obdobju ta občutek minevanja ni tako izrazit in tako jasno prisoten kot ravno v srednjih letih.

Tako srednja leta postanejo tudi svojevrstno obdobje, ko se hkrati oziramo nazaj – ocenjujemo svojo življenjsko pot, razmišljamo, kaj obžalujemo in kako bi lahko kdaj bolje ravnali, pa nismo – obenem pa gledamo naprej in se sprašujemo, kako bi preživeli leta, ki so še pred nami. In teh pravzaprav sploh ni tako malo.

V srednjih letih so nam določena vrata, ki so bila v mladosti široko odprta, ne samo zaprta, ampak celo zaklenjena. Določene življenjske poti niso več mogoče, kajti nekoč v preteklosti smo že sprejeli odločitve, ki so nam te poti zaprle – pogosto celo brez obvoza. A to nas pravzaprav ne bi smelo žalostiti, saj se vedno, ko se zaprejo ena vrata, odpre kar nekaj novih, in naša pot skozi življenje je kljub temu lahko še vedno bogata, zanimiva, navdihujoča in izpolnjujoča.

Knjiga o srednjih letih švicarske pisateljice in filozofinje Barbare Bleisch je razdeljena v več poglavij, kjer so razloženi različni vidiki tega obdobja človeškega življenja. Bralec potem sam najde tisti del, ki ga najbolj nagovarja in mu je najbližji v njegovem doživljanju. Pisateljica spregovori o tem, kako se v tem času spopadamo z občutkom približevanja konca, z obžalovanjem za določene stvari, ki smo jih storili ali jih nismo, pa tudi, kako občutimo tiste dosežke, na katere smo lahko ponosni. Druge bo nagovorilo poglavje, ki raziskuje spoznanje, da človek v srednjih letih doseže svojo zrelost in modrost, iz katere lahko potem črpa energijo za prihajajoča leta. Najzanimivejše pa je morda poglavje z naslovom Alles erreicht (Vse doseženo). To poglavje bo morda pomagalo tistim, ki so do vstopa v srednja leta dosegli vse, kar so si v mladosti zadali – ali pa njihovo življenje poteka še bolje, kot bi si lahko želeli. A vendar ob vstopu v obdobje srednjih let občutijo nekakšno praznino. Sprašujejo se, kako naprej. Weitermachen oder umsatteln? Nadaljevati tako kot doslej ali nekaj korenito spremeniti ter začeti popolnoma na novo? Takšna vprašanja imajo nato vedno tudi pomenljiva podvprašanja – na primer, kakšno ceno so pripravljeni plačati za nov začetek in ali se to splača.

Ob premišljevanju o spremembah, ki jih prinesejo srednja leta, pa je zelo pomembno vedeti tudi to, da so vsi dvomi, ki jih prinese ta čas, vprašanja, ki si jih ob tem zastavljamo, premlevanje možnosti, kako naprej, in obžalovanja – pravzaprav znak privilegiranega načina življenja. Kajti če mora človek vsakodnevno vse svoje moči usmeriti v to, da bosta on in njegova družina preživela, pač nima časa, da bi imel »krizo srednjih let«. Enako te možnosti doživljanja svojega življenja še pred kratkim niso imele ženske – saj večinoma niso smele ali mogle svobodno odločati, v katero smer naj se obrne njihovo življenje. S svobodo pa prihaja tudi odgovornost za odločitve in z njo dvom ter negotovost, ki se najbolj pokažeta prav v srednjih letih. Tudi o tem govori knjiga Mitte des Lebens.

Knjiga Barbare Bleisch je zasnovana pozitivno, z optimističnim pogledom na to obdobje človeškega življenja. Bralcu prinaša moč in energijo. Prav res je zemljevid, ki tistemu, ki ga proučuje, pomaga, da se »kriza srednjih let« preobrazi v »najlepša leta« človekovega življenja.

Barbara Bleisch