nedelja, 23. september 2018

Matic Majcen: Kubrickova Odiseja v vesolju

Film 2001: Odiseja v vesolju se že petdeset let vedno znova pojavlja na najrazličnejših seznamih najboljših filmov vseh časov. A tudi na seznamih najbolj dolgočasnih:) To ambivalentnost je pravzaprav lahko razumeti. Film je dolg 149 minut in gledalčevo potrpežljivost preizkuša že na samem začetku. Preden se namreč na filmskem platnu začne kakršnokoli dogajanje, je gledalec nekaj dolgih minut prisiljen gledati le črn ekran. Podobno se zgodi v poteku filma še enkrat. Poleg tega se dogajanje odvija izredno počasi, premišljeno - režiser Stanley Kubick si je za film vzel čas in čas zahteva tudi od gledalca filma.

Vendar pa ... film je vrhunski, enkraten in v vseh pogledih odličen. "Z njim so ljudje," pravi George Lucas, "znanstveno fantastiko prvič vzeli resno."
Če imate tudi vi - tako kot jaz, radi znanstveno-fantastiko in se včasih sprašujete, kako je mogoče, da smo ljudje v primerjavi z ostalimi živalskimi vrstami tako zelo drugačni (ja, smo;), da smo v primerjavi z njimi doživeli tako opazno večji napredek in razvoj, je film 2001: Odiseja v vesolju film za vas.
Film boste imeli radi tudi v primeru, če uživate v tem, da vam dogajanje v filmu ni v popolnosti jasno že ob prvem ali površnem gledanju; se pravi, če radi razglabljajte o skritih pomenih posameznih dogodkov, dialogov in dejanj. Le- teh je v filmu ogromno. Le redkih se zavemo ob prvem gledanju; nekateri pa nam niso jasni še po tretjem ogledovanju filma. 

In tukaj nastopi čas za knjigo Matica Majcna, Kubickova Odiseja v vesolju. Knjiga ima podnaslov Vodič za gledanje najboljšega filma vseh časov in to v resnici tudi je - odličen vodič za vse, ki jih vsebina filma tudi po večkratnem gledanju še vedno bega in si želijo odgovore na prav konkretna vprašanja glede posameznih dogodkov v filmu.

Groba vsebina filma je naslednja:
Pred približno 4-mi milijoni let so nezemljani v Afriko - zibelko človeštva, postavili kvadrast monolit ostrih robov. Z njegovo skrivno in neznano močjo so naši predniki - takrat še na stopnji avstralopiteka, naredili odločilen korak v svojem evolucijskem razvoju - začeli so uporabljati orodje.
Leta 2001 ljudje najdejo podoben monolit zakopan pod površjem Lune. Izkaže se, da ta monolit pošilja signale proti Jupitru in znanstveniki se odločijo, da proti točki, ki sprejema signale (pozneje se izkaže, da je to še en monolit) pošljejo vesoljsko ladjo Discovery s petčlansko človeško posadko in super inteligentnim računalnikom Halom. Ta se tekom potovanja upre in umori vse potnike na ladji, razen poveljnika David Bowmana. Ta uspe priti do Jupitra in vstopi skozi monolit, ki služi za nekakšna zvezdna vrata. Bowman potuje skozi prostor in čas na povsem drug konec vesolja, kjer pristane v posebej zanj pripravljeni "baročno opremljeni hotelski sobi", kjer potem astronavt in z njim celotno človeštvo ponovno naredi nov, evolucijsko izredno pomemben in odločilen korak v svojem razvoju - postane Zvezdni otrok, angel ali superman - kakorkoli že ga želite poimenovati.

Matic Majcen priporoča svojo knjigo gledalcem, ki si film 2001: Odiseja v vesolju, ogledujejo drugič ali celo tretjič. Prvo gledanje filma mora biti namreč neobremenjeno z raznimi sugestijami, kako bi gledalec določene dogodke v filmu moral videti in se jih razlagati. Prvo gledanje mora biti nedolžno in svobodno - vsak gledalec si mora ustvariti svojo lastno predstavo o filmu. 
Potem pa - če gledalca film še vedno vznemirja in se želi dokopati do globljega pomena dogajanja, je čas da začne brati Vodič k filmu.

Sama sem s knjigo Matica Majcna Kubrickova Odiseja v vesolju izvedela veliko novega. Film mi je zdaj precej bolj (ali pa celo popolnoma) jasen. Znebila sem se tudi zmote, v kateri živi mnogo navdušencev filma in knjige 2001: Odiseja v vesolju. Bila sem namreč prepričana, da je bil film posnet po že obstoječem romanu Arthurja C. Clarka. Dokaz za mojo zmoto lahko preberete v enem od prejšnjih zapisov na hermioninem blogu;) Matic Majcen pa že na samem začetku svoje knjige razkrije pomembno dejstvo, da je film plod skupnega dela pisatelja Arthurja C. Clarka in režiserja Stanleya Kubiricka, pri katerem sta tako film kot knjiga nastajala vzporedno kot en projekt. Zanimivo. Zgodbi v filmu in v Clarkovi knjigi sta si podobni, a še zdaleč ne povsem enaki, kar se mi zdi čudovito in omogoča nove in nove interpretacije tako filma kot knjige.

O vsem tem natančno in poglobljeno v Vodiču k filmu, ki ga je napisal Matic Majcen. In še o marsičem drugem.
Najbolj zanimiv del Majcnove knjige so odgovori na 99 povsem konkretnih vprašanj o filmu samem ali o posameznih dogodkih v filmih.
Pri odgovorih na ta vprašanja sem, recimo, izvedela mnoga za razumevanje filma sicer nepomembna, a sila zanimiva dejstva, kot je na primer to, zakaj se leopardu (ki je pravi!), svetijo oči ali pa to, da so kostumi igralcev, ki prikazujejo naše prednike pred milijoni let tako dobri, da so mnogi mislili, da so snemali s pravimi opicami.

V vodiču pa najdete tudi odgovor na sila pomembno vprašanje, zakaj se je računalnik Hal začel nenavadno in sovražno obnašati do človeške posadke na vesoljski ladji. Ne, to ni bilo zaradi delovanja nezemljanov ali politikov na Zemlji; tudi zaradi namerne ali nenamerne napake ne - Hal je odpovedal zaradi notranje stiske, ki je bila posledica izključujočih se ukazov, ki jih je dobil, in navodil, po katerih je moral delati.

To je le nekaj razjasnitev in razlag filma, ki jih najdete v knjigi Matica Majcna, Kubrickova Odiseja v vesolju. O vseh ni mogoče pisati. In tudi nima nobenega pomena.
Naj za konec napišem le to: Če imate radi Kubrickov legendarni film, ste k najboljšemu filmu vseh časov z Majcnovo knjigo dobili tudi najboljši vodič za njegovo gledanje.

★★★★★

Majcen, Matic
Kubrickova Odiseja v vesolju: vodič za gledanje najboljšega filma vseh časov
Maribor 2018, Aristej, Zbirka Dialogi
158 strani
ISBN 978-961-220-120-3


Kubricks 2001, 50 Jahre A Space Odyssey
(Deutsches Filmmuseum

P.S.
Samo še danes si lahko v Nemškem filmskem muzeju (Deutsches Filmmuseum) v Frankfurtu ogledate odlično razstavo Kubricks 2001, 50 Jahre A Space Odyssey. Sama sem jo včeraj komaj še ujela;)
Razstavljeni so rekviziti in makete, ki so jih uporabljali pri snemanju, oblačila igralcev, pisma in fotografije. 
Poleg tega si obiskovalci razstave lahko ogledajo še zelo zelo skrajšano verzijo filma (prirejeno današnjemu okusu filmskih gledalcev), ki vsebuje samo najbolj pomembne izseke iz filma.
Tukaj je nekaj fotografij z razstave.

Arthur C. Clark in Stanley Kubick

Futuristični naslonjači,
na katerih so sedeli ruski znanstveniki na Lunini bazi

Uniforma Davida Bowmanna 

Vesoljska ladja Discovery
(po njej je NASA imenovala enega izmed  svojih Space Shuttlov)

Vesoljsko plovilo,
s katerim Bowman potuje (tudi) skozi prostor in čas...


...maketa je velika le okrog 20cm

Zaključek filma...

...in lutka Zvezdnega otroka,
ki so jo uporabili pri snemanju.

Stanley Kubick s svojo hčerko,
 ki je tudi nastopila v filmu

Ni komentarjev:

Objavite komentar

Komentarji so zaželeni:) in nemoderirani. Lahko so tudi anonimni;)