petek, 02. februar 2018

Tadej Golob: Dajte Gogiju žogo!

Ko so v lanskem letu naši košarkaši postali evropski prvaki, me je močno mikalo, da bi prekršila nenapisana pravila svojega bloga in si dovolila stranpot iz literarno-umetniškega sveta v svet športa. In na primer objavila naslednjo fotografijo:

Evropski prvaki v košarki
(vir: Twitter)
Tako zelo navdušena sem bila nad velikim uspehom Slovenije! Nad predanostjo igralcev, njihovo borbenostjo in dejstvom, da so v najtežjem trenutku, ko je vse kazalo, da ne bo šlo, zmogli strniti svoje moči in zmagati.
Pa sem se potem odločila za nekaj drugega. Sklenila sem, da bo hermionin blog ostal zvest literaturi, obenem pa si vendar nisem dovolila vzeti užitka, da nekaj svojega športnega navdušenja na košarkaško temo ne prenesem tudi na blog.

Sklenila sem, da bom prebrala biografijo o tistem moškem, ki mu gredo največje zasluge za slovenski košarkaški uspeh - o igralcu, ki je med drugim (in to se mi zdi najpomembnejše) v odločilnem trenutku - saj se spomnite tiste minute proti koncu finalne tekme, ko smo vodili samo še za dve točki in je zgledalo, da Srbov nič več ne more ustaviti - s spodbujanjem svojih soigralcev in z vero v uspeh, da tudi majhni Sloveniji lahko uspe, potek igre obrnil v našo korist. 
Sklenila sem, da preberem biografijo, ki jo je Tadej Golob napisal o Goranu Dragiću.

Ko sem iskala možnosti, kako priti do svojega izvoda knjige, me je čakalo prijetno presenečenje. Knjigo Dajte Gogiju žogo! sem namreč lahko naročila preko spletne strani Košarkaškega kampa Gorana Dragića.
To, da igralec NBA lige za otroke v svoji domovini, ki radi igrajo košarko, enkrat na leto pripravi kamp in z njimi preživi ves teden - dan in noč, prenočuje z njimi v istem hotelu, se z njimi druži, igra in pogovarja - se mi zdi enkratno. Takšno dejanje že samo po sebi veliko pove o značaju človeka.

Več o njem sem pa potem izvedela še iz knjige.
Tadej Golob je biografijo o Goranu Dragiću napisal zelo pregledno in zanimivo. Pripoved ne sledi časovnemu zaporedju od Ilirije do Miamija, kot bi lahko sklepali iz podnaslova knjige. Ne, gibljemo se od ene izmed prelomnih točk v njegovi košarkaški karieri do druge in te ne sledijo nujno časovni premici. 
Na tej poti imajo besedo mnogi. V prvi vrsti Goran sam, ki je v svojem pripovedovanju izredno iskren, potem pa še trenerji, soigralci, prijatelji, starši, brat itd. 

Zaporedje intervjujev, posameznih izjav in izpiskov iz časopisov je tako mojstrsko sestavljeno, da je potek Goranove življenjske zgodbe z obilo čisto strokovnih dejstev, ki nekaj pomenijo samo velikim navdušencem in poznavalcem košarke, zanimivo tudi takšnim športnim ignorantom, kot sem sama. Bralca se dotaknejo in v njem vzbudijo same pozitivne misli. 

A vendar - šport gor ali dol - osebno so me od vseh pripovedovalcev v knjigi najbolj presunile besede Goranove žene Maje - njena iskrenost in realen pogled na svet rušita klišeje o ženah zvezdnikov in sta občudovanja vredna. 

S prebiranjem knjige Tadeja Goloba, Dajte Gogiju žogo! je pred mano zaživela slika predanega športnika in skromnega človeka, šampiona, ki si je upal doseči nekaj velikega, za to marsikaj tudi tvegati, vedno pa verjeti v samega sebe in v uspeh.
Spet enkrat mi je postalo jasno, kako veliko spoštovanje zaslužijo vrhunski športniki. Običajni ljudje ponavadi sploh ne pomislimo na to, koliko truda je potrebno vložiti v en sam vrhunski rezultat in koliko odrekanj je nujno potrebnih za uspeh. Ob tem pa imeti še talent in nekaj sreče, da si v pravem času na pravem mestu s pravimi ljudmi.

Čudovita zgodba o uspehu.

Golob, Tadej
Dajte Gogiju žogo
Ljubljana: Sportelement, 2015
286 strani
ISBN 978-961-281-877-7


MiamiHEAT:
That moment you find out your teammate is #NBAAllStar
Enjoying each other's success
#HEATCulture

P.S.
Ha, in ko tole pišem, izvem, da bo Goran Dragić zaigral na tekmi All Star!
Nova stopnička v izjemni športni karieri.
Čestitke tudi z moje strani!

Ni komentarjev:

Objavite komentar

Komentarji so zaželeni:) in nemoderirani. Lahko so tudi anonimni;)