nedelja, 23. oktober 2016

Na Frankfurtskem knjižnem sejmu

V soboto se mi je izpolnila velika želja.
Letos ne bom šla na razstavo Frankfurt po Frankfurtu v Ljubljani in tudi na Slovenski knjižni sejem konec novembra ne, sem pa zato obiskala čisto ta pravi in originalni Frankfurtski knjižni sejem.
Vedela sem, da je to nekaj ogromnega; mogoče celo največjega na svetu, kar se knjig tiče. Vedela sem, da bodo problemi s parkiranjem, da bo treba čakati za vstopnico, prigrizke in stranišče, a za knjige je vredno marsikaj potrpeti. In seveda bo gneča - ob množici ljudi, ki se gnetejo okrog mene, me kar malo stisne v trebuhu.

Ob takšni obilici knjig, kot jih ponuja Frankfurtski knjižni sejem, se je na obisk potrebno pripraviti. Samo na takšen način obiskovalec uspe vsaj do neke mere ohraniti nadzor nad dogajanjem. Treba je izbirati in se odločiti, kaj je vredno ogleda in za kaj bo dovolj časa. Vsega si ni mogoče ogledati. Naključju pa v takšnih primerih ni dobro zaupati.
Torej sem odšla na internetno stran sejma in se poskušala pripraviti na obisk.
Prvo prijetno presenečenje: uradna stran Frankfurtskega knjižnega sejma ima zelo uporaben interaktivni katalog razstavljavcev. Stojnice s knjigami, ki mi bodo nemara všeč, sem lahko iskala glede na državo, ki razstavlja (npr. Slovenija), založbo, ki jo imam rada (npr. Thieme Verlag), lahko pa sem enostavno vpisala temo ali zvrst knjig, ki me zanimajo (npr. manga) in že sem dobila številko dvorane in stojnice, na katerem so željene knjige razstavljene.

Opremljeni z načrtom dvoran in šiframi kot Halle 5.0/C116 (skupinsko razstavišče slovenskih založb), smo se odpeljali proti Frankfurtu.
Drugo prijetno presenečenje: s parkiranjem ni bilo prav nobenega problema. Urejevalci prometa so nas gladko in brez zastojev usmerili na različna mesta parkirne hiše Rebstock, nekaj sto metrov stran od razstavišča. Od parkirne hiše do sejma ni bilo potrebno pešačiti. V ceno dnevne kartice za parkiranje je bil vključen tudi avtobusni prevoz do razstavišča. Brez čakanja:-)
Na tem mestu lahko napišem tudi to, da je bila tudi moja skrb glede prigrizkov, kave in pijače, tudi stranišč, brez osnove. Za vse je bilo primerno poskrbljeno na celotnem prostoru sejmišča.Vrsta za nakup vstopnice (družinska karta je stala 45 evrov) ni bila dolga, pregled torbic in nahrbtnikov varnostne službe sejma je bil nevsiljiv in prijazen.
No, gneča je pa bila! V jutranjih urah je bilo še zelo znosno, popoldne pa je bilo vse bolj natrpano z ljudmi. Med stojnicami in posameznimi dvoranami se je gruča ljudi le počasi premikala. Pa smo zdržali:-)

Zdaj pa h knjigam Frankfurtskega knjižnega sejma.


Slovenska stojnica


Slovenske založbe so razstavljale na skupni stojnici. No, opazila sem še eno dodatno slovensko stojnico, ki jo je imela Beletrina in drugo, ki je bila od DZS, a sta bili obe majhni in brez razstavljenih knjig, tako da ju skoraj ni vredno omenjati.

V nemščino prevedene slovenske knjige
Na skupni stojnici so bile razstavljene knjige v slovenskem jeziku in tiste v nemškem prevodu; lično razdeljene na tiste za mladino, otroke, odrasle in tiste od nagrajenih avtorjev. Poleg tega je bilo še nekaj turističnih prospektov.
Čisto v redu, a vseeno sem pričakovala nekaj več. Več živahnosti, recimo. Mogoče kakšnega slovenskega pisatelja, ki bi podpisoval knjige ali pa se z nekom pogovarjal. Lahko bi imeli tudi kakšen program dogodkov. No, prav verjetno za kaj takega ni dovolj denarja. Toda kako bomo potem uspeli s kandidaturo za častno gostjo sejma čez nekaj let, če že to ne gre? Mogoče pa so pri izbiri častne gostje sejma pomembne druge stvari in dogovori, ki se odvijajo na mestih, ki so nam, običajnim obiskovalcem sejma, nedostopni.


Častna gostja

Letos sta bili častni gostji Frankfurtskega knjižnega sejma Flandrija in Nizozemska. Njun moto je bil: Dies ist, was wir teilen - To je, kar si delimo. Flandrija in Nizozemska si skupaj z Nemčijo delita eno celo morje (Nordsee, če smo natančni) in s tem tudi celotno obzorje, piše v knjižici, kjer so zbrani vsi dogodki in osebe povezane s častno gostjo sejma.

Obzorje je bilo tisto, ki je zaznamovalo tudi osrednji prostor Foruma, ki je bil rezerviran za častno gostjo. Prostor je bil temačen, na vseh stenah pa je bila osvetljena fotografija obzorja, ki je dajala občutek, da smo prisotni ob sončnem vzhodu.

Razstavni eksponati so bili primerno osvetljeni - kot obsijani od vzhajajočega sonca. To naj bi nas opozarjalo na to, da naj kot bralci iščemo še en skupni horizont, ki ga imajo Flandrija, Nizozemska in Nemčija - knjige. Po tleh so bile predstavitvene table posameznih flandrijskih in nizozemskih pisateljev z Leseprobe njihovih knjig. Ob besedilu je bila še kakšna umetniška konstrukcija, ki se je skladala z besedilom iz knjig. Fajn.

Adriaan Van Dis: Skrito življenje moje mame
Leseprobe: "Zraven pa skleda s pokvarjenim sadjem. Takšna skleda vedno stoji na moji pisalni mizi."


Turčija

Uradna Turčija se je na sejmu hvalila s sloganom, da so Turki narod bralcev. Hostese z rutami na glavah so zastonj ponujale zelo kakovostne knjige. Kaj takšnega je bolj izjema kot pravilo na knjižnih sejmih. Kakšno propagandno gradivo se že dobi zastonj, knjige pa ne. No, na turški stojnici sem dobila zelo zanimivo knjižico z naslovom Hattusha. Pred leti me je zanimalo Hetitsko kraljestvo in knjiga, ki opisuje izkopavanja na področju prestolnice tega kraljestva v Turčiji, me je prav razveselila.

A na uradno Turčijo v času, ko ji vlada Erdogan, ne moremo gledati s simpatijo. To so najbolje prikazali in izrazili turški disidentski pisatelji in novinarji, ki so po prostorih sejma hodili z visoko dvignjenimi fotografijami svojih kolegov, ki so bili v času po spodletelem državnem udaru aretirani in so še vedno v zaporu.


Manga

Za tiste, ki jih mogoče ne poznate, naj podam nepoznavalsko, za starejše ljudi značilno, a zelo razumljivo razlago, kaj mange so. To so japonski stripi, v katerih imajo junaki večinoma nesorazmerno velike oči. Obstaja ogromno vrst mang - za vsakega se lahko najde svoja: za otroke, najstnike ali starejše gospe (josei). Za tiste, ki imajo radi namig na pornografijo in za tiste, ki imajo radi ljubezenske romance. Tudi ljubitelji fantazije ali znanstvene fantastike in seveda najrazličnejših oblik bojevanja, lahko najdejo svojo priljubljeno mango. Mange - tudi, če so prevedene v angleščino ali nemščino, se berejo od zadnje proti prvi strani, od desne proti levi - če gledamo po naše, zahodnjaško, seveda.


Razstava mang na Frankfurtskem knjižnem sejmu je bila glavni razlog, da se je sejma udeležila naša cela družina. Največ mang, predvsem pa tiste najzanimivejše, so bile seveda na uradnih stojnicah države Japonske - žive barve, obrazi s šopi las preko oči na naslovnicah; na obrazu tistih, ki so mange držali v rokah, pa širok nasmeh in žareče oči:-)

V povezavi z mangami nas je pričakalo presenečenje - nekaj, kar niti z natančno pripravo na obisk sejma ne bi mogli predvideti. V nobenem katalogu ali drugem uradnem prispevku s Frankfurtskega knjižnega sejma o tem ni bilo besede. Da se dogaja nekaj nenavadnega, smo opazili že na parkirišču.

Številni mladi ljudje so bili oblečeni v različne kostume in natančno, v skladu z obleko tudi naličeni. Zgledalo je, kakor da je pust ali pa vsaj noč čarovnic, ne pa knjižni sejem. Šlo je za t.i. Cosplay-erje; ljudi, ki se radi oblačijo v svoje najljubše junake iz svojih najljubših mang ali pa igric, filmov. Pogled nanje je bil fascinanten in zabaven istočasno. Med knjižnimi policami teh mladeničev in mladenk skoraj ni bilo videti, so se pa vsi odpravljali proti Kongresnemu centru. Kmalu smo videli zakaj.

V Kongresnem centru je bila povsem neprisiljeno in verjetno mimo programa sejma, nekakšna neuradna konvencija navdušencev mange. Tam so se našemljeni mladi zbirali, kupovali mange, oblačila, spominke in plakate. Tudi pozirali za fotografije, posedali po tleh in se družili. Zanimiva izkušnja.
Cosplay: Rem, Ram in Reinhard van Astrea
iz mange Re:zero

Ostalo

Na Frankfurtskem knjižnem sejmu se je dogajalo še marsikaj drugega. Nemške založbe so razstavljale najnovejše domače knjige in najnovejše tuje prevode - bestsellerje in klasike. Bilo je ogromno čudovitih koledarjev za naslednje leto, ki so se lahko tudi kupili.
V Lesezelt (šotoru za branje) na osrednjem prostoru med dvoranami, so potekali pogovori z avtorji in branja iz njihovih knjig; bralci pa so posedali ob mizah z dišečim čajem v rokah, ki so ga tam prodajali, in poslušali. Pogovori z avtorji in založniki so ves čas potekali tudi na prostoru časopisa Spiegel in televizijske hiše ARD.
In še in še.
Pogovor z avtorji v Bralnem šotoru

Veliki narodi imajo prednost pred manjšimi. Lažje priredijo velik in odmeven dogodek. Lažje lahko zadovoljijo butične okuse posameznikov. Ne duši jih takšna ali drugačna omejenost. Lažje so svetovljanski.
Vendar pa..., ko takole razmišljam in primerjam... Slovenski knjižni sejem, ki bo čez dober mesec v Ljubljani, je glede na okoliščine več kot odličen. Pravi duh ga preveva in pravi ljudje se zbirajo na njem - to pa je najpomembnejše.
In na njem lahko kupujete tudi knjige. V Frankfurtu se jih ne da.

Ni komentarjev:

Objavite komentar

Komentarji so zaželeni:) in nemoderirani. Lahko so tudi anonimni;)