Literarno potovanje po severni Italiji - 2.del

The second stop on my literary tour was:

Certosa di Pavia.

He was born not far from here.

This medieval monastery inspired his most famous novel.

Who was he? What did he write?

It's quite easy, right?😀

Answer: Umberto Eco. The Novel: The Name of the Rose.

A murder. A library. And the truth hidden in silence and fire.

My all-time literary number five.

_________________________________________________________

Na svojem literarnem popotovanju sem obiskala tudi enega najlepših samostanov v severni Italiji – Certosa di Pavia, ki se nahaja približno 8 km severno od Pavie, na poti proti Milanu.

Samostan je bil ustanovljen leta 1396 po naročilu Giana Galeazza Viscontija, milanskega vojvode, kot družinski mavzolej. Kmalu pa je postal tudi grobnica dinastije Sforza, ene najpomembnejših plemiških rodbin v renesančni Italiji. Certosa je bila sprva dom kartuzijanov, danes pa v njej živi majhna skupnost cistercijanov.

✨ Arhitekturni biser

Certosa je mojstrovina, ki združuje značilnosti lombardske gotike in zgodnje renesanse. Njena fasada je iz belega marmorja in razkošno okrašena s reliefi in kipi. Že zaradi pogleda na fasado je samostan vredno obiskati.

Pri gradnji in okrasitvi samostana so sodelovali najpomembnejši umetniki tistega časa, med njimi: Giovanni Antonio Amadeo, Benedetto Briosco in učenec Leonarda da Vincija Bernardino Luini.

Za zunanjimi zidovu samostana se razprostira bogato okrašena cerkev z glavnim oltarjem, freskami, izjemnim lesenim korom, kakor tudi marmornimi nagrobniki, med katerimi izstopa grob Ludovica il Mora (vojvode Sforza) in njegove žene Beatrice d’Este.

Certosa di Pavia pa ni le umetnostni spomenik, temveč predvsem kraj duhovnega umika. Samostan ima dva križna hodnika, eden izmed njiju je izjemno velik in obdan z majhnimi hiškami – celicami, v katerih so živeli menihi. Vsaka hiška je imela svoj vrt.

Takšen način življenja je značilen za kartuzijanski red, katerega člani so večino časa preživljali v samoti, tišini, molitvi (in delu na vrtu), zbirali so se le za skupno bogoslužje.

Če pridete ob pravem času – priporočam popoldne – in imate malo sreče, boste morda naleteli na spontani vodeni ogled, ki ga občasno vodijo menihi. Ti ogledi nimajo urnika in potekajo po načelu 'če je, je', v italijanskem jeziku. V tem primeru si lahko ogledate celoten samostan. Sicer pa sta odprti le cerkev in muzej.

📚 Odmevi v literaturi – Ime rože

Umberto Eco, rojen leta 1932 v bližnji Alessandriji, je bil odličen poznavalec srednjega veka, srednjeveške miselnosti, kakor tudi samostanske arhitekture in samostanskega načina življenja. Navdih za svojo fiktivno opatijo v romanu Ime rože je črpal iz različnih samostanov. Sacra di San Michele v Piemontu, Saint-Guilhem-le-Désert v Franciji, San Benedetto Po v okolici Mantove so samo nekateri - ob ogledu samostana v okolici Pavie, pa si prav lahko predstavljamo, da je bil ta samostan s svojo arhitekturo in karizmo eden glavnih navdihov za njegov romaneskni samostan.

Monumentalnost samostana, klavzura, križni hodniki, meniški način življenja, in celo ideja o skrivnostni knjižnici, so elementi, ki v romanu ustvarjajo prav posebeno, skrivnostno vzdušje in vse to začutite tudi v Certosa di Pavia.

Zanimivo pa je vedeti tudi to, da film Ime rože z Seanom Conneryjem v glavni vlogi, ni bil sneman v severni Itailji, pač pa v nemškem samostanu Eberbach.

Ko sem stala v tišini Certose di Pavia, kjer so stoletja zgoščena v skoraj vsakem kamnu, sem pomislila na skrivnosti, ki so se v tem in podobnih krajih nekoč res dogajale. Morda celo tako nekako kot v romanu Umberta Eca, Ime rože.  

_______________________________________________________________

Take a look at these little houses— each once home to a monk, 

each with its own garden (not visible in the photo). 

Peaceful, simple, and surprisingly luxurious. 

Who wouldn’t want to try that, just for a year? I did.

Literarno potovanje po severni Italiji - 1. del

Where am I?

First stop on my literary tour.

(Yes, it's Romeo and Juliet!)

Careful: It's not that easy...

Hint: Romeo walked these streets...

Answer: Mantova

The place of tragic misunderstanding.

Romeo waited here.

Time betrayed them both. 💔

---------------------------------------------------------------------------------------------- 

Mantova - mesto v severni Italiji, natančneje v pokrajini Lombardiji, je pogosto po krivici spregledano. Tudi v povezavi z zgodbo o Romeu in Juliji. Kakor je Verone povsod dovolj in je z Julijinim balkonom ter podobnimi mestnimi zaznamki kičasto izumetničena, je Mantova ohranila svojo pristnost in prijetno vzdušje. Zdi se, da se je masovni turizem ni dotaknil.

Mesto je arhitekturni biser. Palazzo Ducale (na fotografiji) je še vedno takšna, kot je bila pred stoletji, in zdi se, kot da bi za njenimi zidovi še vedno živel kateri od članov mogočne družine Gonzaga, ki je 300 let vladala mestu. Pa je to samo ena od znamenitosti Mantove, kjer si vse lahko ogledate peš - udobno in brez stresa.

Mantova je mesto, ki je tesno povezano s tragično zgodbo Shekespearovega dramskega dela Romeo in Julija. Mantova je mesto, kamor se je umaknil Romeo, potem ko je v dvoboju ubil Juilijinega bratranca Tibalta. V začetku je bil tu srečen. Dobil je Julijino pismo in v tem mestu je sanjal o njej. Potem pa je sledil tok dogodkov, ki so vodili k tragičnemu koncu. V Mantovi je namreč Romeo prejel napačno sporočilo, da je Julija umrla. In pri lekarnarju v Mantovi si je Romeo priskrbel strup, ki je zgodbo pripeljal do tragičnega konca.

V mestu boste zamanj iskali nekaj takega kot so “Shakespeare's corners”. Ni jih - kakor tudi ni vodenih tur “Po Romeovih stopinjah”. In to je fajn. Ljubitelji Shakespeareja si lahko sami - pač glede na domišljijo, ki jo imajo - predstavljajo, “kako bi lahko bilo”. Kje je hodil Romeo? Kaj si je mislil, ko je zagledal to ali ono hišo, cerkev, trg ali pa samo vodnjak? Ali pa balkon na kakšni od palač. Jaz sem se pa spraševala - Le kje bi lahko stala tista apoteka, kjer je kupil strup?

Shakespeare menda nikoli ni bil v Italiji - ga je pa Italija fascinirala. Tako kot tudi mene! Mantovo je poznal le po pripovedovanju. A vedel je, da je to bogato mesto, ki je pogosto nudilo zatočišče intelektualcem - torej je bila Mantova, ki ne leži daleč od Verone, idealno mesto za Romeovo izgnanstvo.

Shakespeare nikoli ni bil niti v bližini tega mesta - so bil pa tu drugi. Nedaleč stran je bil rojen rimski pesnik Vergil, ki ima v mestu veličasten spomenik - obdan s parkom. Stoji na najbolj mirnem in sproščujočem prostoru v mestu - še posebno, če je vroče, ko vsaka senca pride prav.

In če ostanemo v fiktivnem svetu umetniških del… v Mantovi se dogaja tudi Rigoletto - ena najbolj znanih Verdijevih oper. Tudi Rigolleto ima v mestu svoj spomenik - nahaja se v vrtu Casa di Rigoletto.

Mantova