The second stop on my literary tour was:
Certosa di Pavia.
He was born not far from here.
This medieval monastery inspired his most famous novel.
Who was he? What did he write?
It's quite easy, right?😀
Answer: Umberto Eco. The Novel: The Name of the Rose.
A murder. A library. And the truth hidden in silence and fire.
My all-time literary number five.
_________________________________________________________
Na svojem literarnem popotovanju sem obiskala tudi enega najlepših samostanov v severni Italiji – Certosa di Pavia, ki se nahaja približno 8 km severno od Pavie, na poti proti Milanu.
Samostan je bil ustanovljen leta 1396 po naročilu Giana Galeazza Viscontija, milanskega vojvode, kot družinski mavzolej. Kmalu pa je postal tudi grobnica dinastije Sforza, ene najpomembnejših plemiških rodbin v renesančni Italiji. Certosa je bila sprva dom kartuzijanov, danes pa v njej živi majhna skupnost cistercijanov.
✨ Arhitekturni biser
Certosa je mojstrovina, ki združuje značilnosti lombardske gotike in zgodnje renesanse. Njena fasada je iz belega marmorja in razkošno okrašena s reliefi in kipi. Že zaradi pogleda na fasado je samostan vredno obiskati.
Pri gradnji in okrasitvi samostana so sodelovali najpomembnejši umetniki tistega časa, med njimi: Giovanni Antonio Amadeo, Benedetto Briosco in učenec Leonarda da Vincija Bernardino Luini.
Za zunanjimi zidovu samostana se razprostira bogato okrašena cerkev z glavnim oltarjem, freskami, izjemnim lesenim korom, kakor tudi marmornimi nagrobniki, med katerimi izstopa grob Ludovica il Mora (vojvode Sforza) in njegove žene Beatrice d’Este.
Certosa di Pavia pa ni le umetnostni spomenik, temveč predvsem kraj duhovnega umika. Samostan ima dva križna hodnika, eden izmed njiju je izjemno velik in obdan z majhnimi hiškami – celicami, v katerih so živeli menihi. Vsaka hiška je imela svoj vrt.
Takšen način življenja je značilen za kartuzijanski red, katerega člani so večino časa preživljali v samoti, tišini, molitvi (in delu na vrtu), zbirali so se le za skupno bogoslužje.
Če pridete ob pravem času – priporočam popoldne – in imate malo sreče, boste morda naleteli na spontani vodeni ogled, ki ga občasno vodijo menihi. Ti ogledi nimajo urnika in potekajo po načelu 'če je, je', v italijanskem jeziku. V tem primeru si lahko ogledate celoten samostan. Sicer pa sta odprti le cerkev in muzej.
📚 Odmevi v literaturi – Ime rože
Umberto Eco, rojen leta 1932 v bližnji Alessandriji, je bil odličen poznavalec srednjega veka, srednjeveške miselnosti, kakor tudi samostanske arhitekture in samostanskega načina življenja. Navdih za svojo fiktivno opatijo v romanu Ime rože je črpal iz različnih samostanov. Sacra di San Michele v Piemontu, Saint-Guilhem-le-Désert v Franciji, San Benedetto Po v okolici Mantove so samo nekateri - ob ogledu samostana v okolici Pavie, pa si prav lahko predstavljamo, da je bil ta samostan s svojo arhitekturo in karizmo eden glavnih navdihov za njegov romaneskni samostan.
Monumentalnost samostana, klavzura, križni hodniki, meniški način življenja, in celo ideja o skrivnostni knjižnici, so elementi, ki v romanu ustvarjajo prav posebeno, skrivnostno vzdušje in vse to začutite tudi v Certosa di Pavia.
Zanimivo pa je vedeti tudi to, da film Ime rože z Seanom Conneryjem v glavni vlogi, ni bil sneman v severni Itailji, pač pa v nemškem samostanu Eberbach.
Ko sem stala v tišini Certose di Pavia, kjer so stoletja zgoščena v skoraj vsakem kamnu, sem pomislila na skrivnosti, ki so se v tem in podobnih krajih nekoč res dogajale. Morda celo tako nekako kot v romanu Umberta Eca, Ime rože.
_______________________________________________________________
Take a look at these little houses— each once home to a monk,
each with its own garden (not visible in the photo).
Peaceful, simple, and surprisingly luxurious.
Who wouldn’t want to try that, just for a year? I did.