Tannbach - usoda neke vasi

Imam prijateljico, ki me pogosto opozori na televizijske serije, ki so vredne ogleda. Ena izmed njih je bila serija The Pillars of the Earth ali Stebri zemlje.

Dogajanje je postavljeno v 12. stoletje, v fikcijsko mesto Kingsbridge nekje v Angliji. V času, ko čakamo na novo sezono Game of Thrones, je serija The Pillars of the Earth idealna možnost za krajšanje časa. Z ogledom serije boste lažje preživeli čas do predvajanja naslednje - in na žalost tudi zadnje :( - sezone Game of Thrones. Obe seriji sta si namreč na nek način podobni. Obe opisujeta družbo na predindustrijski stopnji razvoja, pri obeh imajo pomembno vlogo spletke, s katerimi si protagonisti zgodbe poskušajo zagotoviti moč in oblast.
No, Game of Thrones je vseeno bistveno boljša in zanimivejša od The Pillars of the Earth - osebe niso tako črno-belo (beri: dobro-slabo) orisane. V Game of Thrones je več presenetljivih dogodkov in zgodba je bolj mojstrsko grajena.

Pa vendar sem si tudi The Pillars of the Earth z veseljem ogledala! To pa predvsem zato, ker se vsa zgodba mini serije vije okrog gradnje gotske katedrale - tiste s šilastimi loki in velikimi barvnimi okni, zaradi česar zgradba deluje tako zelo elegantno in v obiskovalcu budi izključno pozitivna čustva. Če vas zanima, kdo si je domislil zunanjih opornih obokov pri gotskih katedralah, vam ogled serije iz srca priporočam;)

A moj namen ni pisati o tej televizijski seriji. Želela sem jo le omeniti, ker je res vredna ogleda in ker je pred kratkim izšel slovenski prevod romana, po katerem je serija posneta. To je roman Kenna Folletta, Stebri zemlje. Obsežna knjiga je bila napisana že daljnega leta 1989. Takoj je postala velika uspešnica in še vedno privlači številne bralce po vsem svetu. Kenn Follett je nato napisal še dve knjigi, ki skupaj s Stebri zemlje tvorita trilogijo Kingsbridge. Zadnja knjiga se dogaja v versko napetem 16. stoletju in je v angleščini in nemščini izšla ravnokar.

A danes želim pisati o drugi nadaljevanki, ki mi jo je priporočila prijateljica. Gre za nekaj čisto drugačnega kot so Stebri zemlje. Seriji imata skupno samo to, da obe spadata v zgodovinski žanr in da imata eno skupno igralko. To je Natalia Wörner, ki v Stebrih zemlje igra "čarovnico" Ellen, v Tannbachu pa grofico Caroline von Striesow. A zdaj se že prehitevam.

Tannbach - usoda neke vasi (Tannbach - Schicksal eines Dorfes)

To mini televizijsko serijo v treh delih so na slovenski televiziji predvajali pred približno enim letom. Dogajanje je postavljeno v čas od leta 1945 do 1952 v fikcijsko vas Tannbach v osrednji Nemčiji. Ta vas je imela smolo, da se je po drugi svetovni vojni, ko so si zavezniki razdelili poraženo Nemčijo, nahajala ravno na meji med ameriškim in ruskim sektorjem. Meja med Bavarsko in Turingijo je namreč potekala po potoku, ki je tekel skozi vas.

Začetek serije je dramatičen. Kot pove že naslov prvega dela serije - Morgen nach dem Krieg - se vse začne na dan, ko Tannbach dočaka konec vojne in v vas pride osvobodilna ameriška vojska. Položaj je zapleten, saj poraz Nemčije posamezni prebivalci vasi sprejemajo zelo različno. Nekateri kljub koncu vojne ostajajo zvesti Hitlerju in se želijo bojevati dalje, drugi se neskončno veselijo prihoda Američanov. In ravno na ta zadnji dan vojne, oziroma na prvi dan svobode, se v vasi dogodijo strašne stvari, za katere ni bilo prav nobene potrebe. Dogodki tega dne bodo prebivalce Tannbacha zaznamovali za precej naslednjih let. 

Franz Schober - vaški veleposestnik, ki se zna odlično obračati po vetru in brez slabe vesti in celo preko trupel svojih sovaščanov doseči tisto, kar je zanj najboljše, - ugotovi, da se je sosed - tudi veleposestnik, grof Georg von Striesow, za katerega so vedeli, da je dezertiral iz nemške vojske - vrnil na svojo graščino v vasi. Schober svojega nezakonskega sina - Horsta Vöcklerja, mlajšega SS-oficirja, prepriča v to, da gre na ta zadnji dan vojne s svojimi vojaki v graščino in grofa prime. Izid akcije je izredno tragičen. Grofica Caroline von Striesow se žrtvuje za svojega moža in za ostale moške, ki so se tisti čas zadrževali v graščini - med njimi so bili tudi številni begunci iz Berlina, ki so se umikali pred proti zahodu napredujočo Rdečo armado. Ameriški vojaki so na žalost v vas prišli le nekaj minut prepozno in tragične smrti grofice niso mogli preprečiti - tudi zaradi upora dela vaščanov, ki so jim oteževali napredovanje skozi vas.

Grofica von Striesow in SS oficir  Horst Vöckler
(vir: ZDF)

V nadaljevanju potem spremljamo usodo posameznih prebivalcev vasi. Glavno vlogo v zgodbi imata Anna von Striesow - grofova hči, in za socialistično prihodnost vneti Friedrich Erler, ki je skupaj s svojo mamo Lisebeth in bratom Lotharjem pribežal iz Berlina. Mlada človeka se zaljubita in pozneje tudi poročita. Vmes pa vas prevzamejo še Rusi, ki s svojim početjem pokažejo, da je bilo res pametno bežati pred njimi. Sledi Postdamska konfernca, ki določi dokončno mejo med ameriškim in ruskim delom razdeljene Nemčije. Izkaže se, da bo meja potekala točno skozi vas.

Prebivalci vasi so naenkrat nasilno ločeni drugod drugega. Tudi družini von Striesow in Schober imata del svojih članov na vzhodu, del pa na zahodu.
Zemljo veleposestnikov na vzhodu so nacionalizirali ter razdelili med ljudi brez premoženja. Eden izmed tistih, ki so dobili del nacionalizirane zemlje grofa Striesowa, je bil tudi Friedrich Erler. Ta je iskreno veroval v to, da bo socializem mlade Nemške demokratične republike po začetnih težavah zaživel v vsem svojem sijaju in vsem ljudem prinesel enakost in pravičnost - vse, kar potrebujejo in si zaslužijo. V to je prepričal tudi svojo ženo Anno von Striesow.

Nadaljevanka poskuša na zelo objektiven način osvetliti čim več dilem, ki so spremljale povojno Nemčijo, njeno ozemeljsko razdelitev ter ideološko razklanost med socializmom in kapitalizmom. Ustavi se pri čisto konkretnih družinskih tragedijah, ki jih je prinesla vojna, in razkriva temne skrivnosti, ki so skrite v skoraj vsakem od prebivalcev Tannbacha.

Dogajanje mini serije se konča leta 1952, ko so vas zaradi vse pogostejših ilegalnih prehodov državne meje med Nemško demokratično republiko in Zvezno republiko Nemčije ostro razmejili, zgradili zid in postavili žično ograjo.

Vas Tannbach v resnici ne obstaja. Obstaja pa potok Tannbach na meji med Bavarsko in Turingijo, po katerem je v resnici potekala meja med vzhodno in zahodno Nemčijo. In na eni in drugi strani tega potoka stoji vas Mödlareuth, ki je bila navdih za televizijsko serijo Tannbach. Američani so jo imenovali Little Berlin, saj je v marsičem spominjala na mesto Berlin. Tudi v vasi Mödlareuth je bil tako kot v Berlinu in tako, kot je prikazano v seriji Tannbach, zgrajen zid in postavljena ograja z bodečo žico, ki je preprečevala nenadzorovane prehode preko državne meje. V vzhodnem delu vasi so lahko stanovali samo najbolj zanesljivi prebivalci vzhodne Nemčije, za katere ni bilo strahu, da bodo pobegnili na zahod.

Danes je v vasi Mödlareuth Nemško-nemški muzej - deloma na prostem, deloma v pokritih prostorih, kjer lahko ob avtentičnih zgradbah, predmetih in modelih, filmih in slikah podoživite čas razdeljene povojne Nemčije. Natančno se lahko poučite tudi o razvoju socializma, ne samo v Nemčiji, ampak po celem svetu, tudi v Jugoslaviji.

Mödlareuth
mejni prehod med vzhodnim in zahodnim delom vasi
(vir: h.arhiv)

potok Tannbach v vasi Mödlareuth,
zid s stražnim stolpom na vzhodni strani vasi
konec decembra 2017
(vir: h.arhiv)

Če vam je moj zapis vzbudil željo po tem, da bi si ogledali mini serijo Tannbach - der Schicksal eines Dorfes, ali pa ste si serijo že ogledali in vam je bila všeč, imam za vas veselo novico.

Televizijska hiša ZDF je namreč zaradi velikega uspeha, ki ga je serija požela v Nemčiji, posnela nadaljevanje v treh delih. Vsi deli nadaljevanke so bili v preteklem tednu že predvajani na nemški televiziji. Nadaljevanka ohranja kakovost svoje predhodnice in je izredno zanimiva.

Dogajanje je zdaj postavljeno v leta od 1960 do 1968. Priča smo gradnji Berlinskega zidu in vkorakanju sil Varšavskega pakta (tudi vzhodnih Nemcev) na Češkoslovaško. Nastopa večina oseb, ki jih poznamo že iz prve sezone, predstavijo pa se tudi nove. Eden izmed njih je evangeličanski pastor Wolfgang Herder, ki se iz zahodne Nemčije preseli v vzhodno. Da, tudi takšni so bili.
Življenjske zgodbe posameznih prebivalcev vasi se močno zapletejo in pomešajo. Marsikateri dogodki se odvijajo skrajno presenetljivo.

Anna in Wolfgang
(vir:ZDF)

Ne bom natančneje pisala o vsebini nadaljevanke, a začetek je spet dramatičen - eden od vaških otrok med igro v gozdu umre zaradi eksplozije granate. A granata ni katera od tistih, ki so ostale še iz druge svetovne vojne; tudi vzhodni Nemci je niso nastavili, da bi preprečili ilegalne prehode preko meje. Granata je čisto nova in ameriška - ena od tistih, ki jih je imel NATO v Nemčiji za potrebe hladne vojne.

S pomočjo nadaljevanke Tannbach - usoda neke vasi, sem se preselila v čisto novi svet - tako zelo tragičen, da te stisne pri srcu. Vojna vedno povzroči veliko škode in njene posledice čutijo tudi generacije ljudi, ki so se rodile leta po njenem koncu. To je v nadaljevanki odlično prikazano. 

Presunljivo pa je prikazana tudi razklanost v nemškem narodu - tista med vzhodnimi in zahodnimi Nemci, ki je z vsakim letom nasilno razdeljene Nemčije postajala vse večja.
Drug o drugem so imeli slabo in v veliki meri tudi napačno mnenje.

Zahodni Nemci so svoje vzhodne rojake nazivali s Sociji in komunisti ("Rdečkarji"), se zgražali nad njihovo gospodarsko nerazvitostjo in ideološko usmeritvijo.
Za vzhodne Nemce pa so bili zahodni sosedje vsi po vrsti Naciji in kapitalisti, ki izkoriščajo delavski razred in jim je mar le za denar. Naduteži. Tudi svobodo žensk naj bi zatirali. Kar pa pravzaprav ni bilo daleč od resnice. Ženske na zahodu, za razliko od svojih vzhodnih kolegic, skoraj niso imele možnosti, da bi bile samostojne in neodvisne, da bi se zaposlile in imele svoj dohodek. Tudi svoj bančni račun so lahko odprle le s privolitvijo moža.
Tudi o tem v nadaljevanki Tannbach; kakor tudi o tem, da je bila homoseksualnost pred 50imi leti še kaznivo dejanje, zaradi katerega so ljudi zapirali, in da v vzhodni Nemčiji ni bilo nič narobe, če so člani Komunistične partije zahajali v cerkev k maši in krščevali svoje otroke.

Stojite v razdeljeni vasi Mödlareuth...
...Toda ta meja, ni meja!
Tukaj smo v sredini NEMČIJE
(vir:h.arhiv)

Slovenska televizija bo prav gotovo odkupila tudi te nove dele nemške nadaljevanke Tannbach. Pred njihovim predvajanjem bo verjetno ponovila tudi prve tri dele serije, ki so se jih slovenski gledalci pred letom dni že lahko ogledali. Priporočam, da si jih ogledate tudi vi in potem nadaljujete z novimi deli. Če vas tematika vsaj malo zanima in si želite nekoliko razširiti obzorja, obenem pa uživati v napeti, zanimivi in zelo objektivni zgodbi, vam ne bo žal. Poleg tega vsebina nadaljevanke pomaga pri razumevanju slovenske povojne zgodovine.

V meni je serija Tannbach vzbudila predvsem dvoje misli. Prva je ta, da je vojna nekaj najslabšega, kar se lahko dogodi človeku in zastruplja mišljenje ljudi še daleč v prihodnost. Drugo pa je hvaležnost, da mi ni treba živeti v času, v katerem se dogaja nadaljevanka, in sprejemati težkih odločitev, ki so jih bili prisiljeni sprejemati junaki serije. 

Druga sezona serije Tannbach - Schicksal eines Dorfes, se konča brez jasnega in dokončnega zaključka ter tako daje prostor novemu nadaljevanju. Konec omogoča še eno nadaljevanje serije - prav mogoče nove tri dele, ki bodo tokrat objemali čas tam okrog leta 1990, čas padca Berlinskega zidu in ponovne združitve Nemčije, ki bo pomenil tudi konec delitve vasi Tannbach. 

Tannbach 2
(vir: ZDF/ Mathis Bothor)

od leve proti desni:

Tannbach-West

grof Georg von Striesow

Rosemarie Czerni (poročena von Striesow)

Horst Vöckler

Franz Schober

Tannbach-Ost

Friedrich Erler

Anna von Striesow (poročena Erler)

Hilde Vöckler

P.S.: Stari in novi deli nadaljevanke Tannbach so do začetka februarja brezplačno dosegljivi tudi v medioteki televizijske hiše ZDF.