Klaus E. Spieldenner: Elbtod

Hamburg, januar 2017.

V Hamburgu so ravnokar odprli vrata glavne znamenitosti mesta - Elbphilharmonie. Ta koncertna hiša je za Hamburg nekaj takega, kot je opera za Sydney - enako pomembna, enako znamenita, enak magnet za turiste. Vsak, ki kaj pomeni, mora vsaj občasno sedeti v njeni veliki dvorani in poslušati koncerte - najbolje kaj od Brahmsa, ki je bil Hamburžan. 

Elbphilharmonie je sydnejski operi v marsičem podobna. Obe stavbi stojita na obrežju in s svojim videzom spominjata ali na ladjo ali na valove, vsekakor pa na nekaj, kar je povezano z morjem in svobodo potovanja. V teh dveh hišah se potuje po glasbenem svetu.

11.januarja 2017 je bilo tako daleč, da so po letih gradnje in desetkrat večjih stroških, kot je bilo načrtovano, Elbphiharmonie končno odprli. Zelo slavnostno - tako v romanu kot tudi v resnici. Med tistimi, ki so prireditvi prisostvovali na najbolj častnem mestu, je bil tudi Olaf Scholz - zdajšnji nemški kancler, leta 2017 pa župan Hamburga - v resnici, ne v romanu. 

V kriminalističnem romanu Klausa E. Spieldennerja, Elbtod, ob slavnostni otvoritvi s strehe Elbphilharmonie skoči padalec, ki ima na svojem padalu napis MORILCI. Padalo pa se mu med poletom ne odpre pravilno. 

Potem pa so tu še drugi sumljivi dogodki, ki so povezani z Elbphilharmonie. Štirje romunski delavci, ki so montirali tekoče stopnice koncertne hiše - poimenovane THE TUBE, so izginili. In potem v Elbi - reki, ki teče skozi mesto in po kateri že stoletja plujejo ladje v mesto, najdejo še truplo gradbene inženirke, ki je vodila dela na enem od projektov v Elbphiharmonie. 

THE TUBE
slavne tekoče stopnice,
ki v romanu igrajo zelo pomembno vlogo.

Smrti raziskujeta policijska komisarka Sandra Holz in privatni detektiv Carsten-Oliver Lutteroth. Čeprav sta oba šele v tridesetih, oz. zgodnjih štiridesetih letih svojega življenja, sta že marsikaj doživela - tako na poklicnem kot na osebnem nivoju. Jasno, saj je Klaus E. Spieldenner napisal že celo serijo kriminalističnih romanov s Sandro Holz in njenimi sodelavci v glavni vlogi. 

Lutteroth je bil tako nekoč policijski komisar na podobnem položaju, kot je zdaj Holz, a so ga odpustili, ker je zlorabil svoje poklicne pristojnosti in se maščeval dvema hrvaškima(!) kriminalcema, ki sta umorila njegovo ženo. Sandra Holz pa je bila v preteklosti že ugrabljena, skoraj posiljena, premeščena z druge policijske postaje in še in še. 

Kakorkoli, Sandra Holz in Caro - kot prijatelji kličejo privatnega detektiva, sta dober par, ki uspešno raziskuje primer. Vsak od njiju ima svoje prednosti in specifične sposobnosti, ki pomagajo pri razrešitvi primera. Z njima se sprehajamo po znanih in manj znanih delih Hamburga ter obiskujemo restavracije in kavarne, ki so - predvidevam - všeč pisatelju. Branje regionalnega krimija je idealen način, kako na simpatičen in nekonvencionalen način spoznati neko mesto.

Roman je pisan na dva načina: v poševnem tisku je napisana prvoosebna pripoved detektiva Cara, v normalnem tisku pa potem v tretji osebi pripetljaji komisarke Holz, pa še koga drugega - na primer članov skrivnostne druščine, ki se prepoznajo po zlatem prstanu z vgravirano levjo glavo. Niso iz "Lionsov", so pa veliki patrioti, ki bi za svoje mesto Hamburg naredili vse in bi njegovo slavo radi ponesli po vsem svetu.

Kriminalna zgodba je bila dovolj zanimiva, da me je ohranjala budno tudi takrat, ko sem bila utrujena od napornega dne in bi šla najraje kar spat. Težko delo in velik plus za knjigo:) Določene stvari so sicer nekoliko za lase povlečene, težko verjetne in se kar preveč lepo poklopijo, a kaj takega je od take vrste knjig pač pričakovati.

Pisatelj je v zapisu na koncu romana napisal, da s tem svojim romanom ni imel velikih literarnih ambicij in da bo zelo zadovoljen že s tem, če bo knjiga bralce zabavala in jih ponesla stran od vsakdana. No, pri meni mu je to vsekakor uspelo.

★★★★☆

========================================================

Kaj vse o Elbphilharmonie sem izvedela iz romana:

• gigantska stavba je težka 78 000 ton, kar je toliko kot 722 Airbusov A-380
• gradnja naj bi trajala 3 leta, pa se je podaljšala na 10 let
• stala naj bi 77 milijonov evrov, a se je cena povišala na 789 milijonov
• tekoče stopnice obiskovalce ponesejo na plazo, ki nudi čudovit razgled na hamburško pristanišče in mesto samo
• v Elbphiharmonie sta velika in mala koncertna dvorana, prva z 2500, druga s 550 sedeži
• v stavbi je tudi hotel s 5 zvezdicami, The Westin Hamburg z 244 sobami
• tam je tudi 44 luksuznih stanovanj, vse z razgledom na Elbo
• v stavbi sta še restavracija in bar "Störtebeker", poimenovan po piratu, ki je bil obglavljen v hamburškem pristanišču - da lažje počakate na koncert