Christa Wolf: August

"Kaj naj ti podarim, moj ljubi, če ne nekaj popisanih listov, na katere so se stekli spomini iz časa, ko se še nisva poznala,"* je rekla Christa Wolf svojemu možu, ko sta praznovala 60-letnico poroke. Nato mu je podarila kratko zgodbo z naslovom August.

To je njeno zadnje literarno delo. Prebiranja knjige sem se lotila, da bi kar najhitreje in na najlažji možni način ugotovila - ali pa vsaj dobila vtis o tem, kakšna umetnica je Christa Wolf. Da bi potem vedela, če se splača prebrati kakšno njeno obsežnejše in precej bolj znano delo, recimo Razdeljeno nebo - označeno tudi kot "socialistični bestseller".

Christa Wolf je ena najbolj cenjenih nemških pisateljic - točneje, vzhodnonemških pisateljic, saj je večino svojega življenja preživela kot literarna ustvarjalka Nemške demokratične republike. Bila je aktivna članica nemške komunistične partije, a tudi njena kritizerka. Po združitvi obeh Nemčij v devetdesetih letih je ostala zvesta sama sebi in je nadaljevala s podporo ideji demokratičnega socializma. Med raziskovanjem državnih arhivov Vzhodne Nemčije je ugotovila, da je delala za vzhodnonemško varnostno službo Stasi, a na to popolnoma pozabila. Sestavila naj bi sicer samo tri obveščevalna poročila, in še ta so bila napisana tako, da nadzorovanim ljudem, o katerih je morala poročati, niso škodovala. A vendar je to precej umazalo njeno ime.
Ob teh podatkih sem lahko le hvaležna, da živim v takšnem času in v takšnih okoliščinah, ki me ne silijo v podobna dejanja, in se mi nikoli ni bilo potrebno odločati o tako pritlehnih stvareh kot je vohunjenje za nekom, ki je po možnosti še moj sodelavec, prijatelj ali celo sorodnik.

Zgodba August pripoveduje o starejšem vozniku avtobusa - Augustu, ki pelje skupino nemških upokojencev z izleta v Prago nazaj v Berlin. Med potjo se spominja svojega otroštva v povojni Nemčiji. Kot 8-letna sirota, ki je med begom pred Rdečo armado ob koncu 2. svetovne vojne izgubil mamo, je prva povojna leta preživel v bolnišnici za tuberkulozo.

Opis življenja tuberkuloznih bolnikov, njihovega zdravljenja in umiranja, me je močno spominjal na Čarobno goro, Thomasa Manna, a vendar se od le-tega tudi pretresljivo razlikuje. Umiranje bolnikov je bilo v obeh primerih enako grozljivo, le da so tisti s Čarobne gore svojemu družbenemu položaju in materialni preskrbljenosti primerno to počeli bolj razkošno. A smrt se je ob koncu vsem kazala s povsem enakim obrazom.
August se je v tej borni bolnišnici močno navezal na nekaj let starejšo deklico Lilo in preko svojih občutkov do nje spremljal tudi vsa ostala dogajanja v ustanovi.

Med vožnjo z avtobusom pa August razmišlja tudi o svoji ženi Trude, s katero sta preživela lepo, umirjeno in zadovoljno skupno življenje. Trude je pred kratkim umrla in August jo močno pogreša.

Umrla je tudi Christa Wolf - in to le nekaj mesecev za tem, ko je svojemu možu podarila kratko zgodbo August. Pa vendar - takole August (lahko pa tudi Gerhard Wolf):

Za trenutek globoko vdihne. Še zmeraj ne najde pravih besed za to, kar občuti. Kot nekakšna hvaležnost je, da je v življenju doživel nekaj, kar bi lahko, če bi se znal izraziti, imenoval sreča.

Zgodba August  je kot pesem v prozi. Poetična in melanholična. Vzbuja željo, da bi prebrala še kakšno knjigo Christe Wolf.

Christa Wolf
(1929-2011)
(vir:Wikipedia.de)

Wolf, Christa
August
iz nemščine prevedla Ana Jasmina Oseban
originalni naslov: August
založba Modrijan, 2015 (Zbirka Svila)
55 strani
ISBN 978-961-241-890-8

=================
*"Was soll ich Dir schenken, mein Lieber, wenn nicht ein paar beschriebene Blätter, in die viel Erinnerung eingeflossen ist, aus der Zeit, als wir uns noch nicht kannten.“