Buddenbrookovi mesti Lübeck in Travemünde

Letos smo dopustovali (tudi tako) kot Buddenbrookovi. No, ja, seveda še zdaleč ne tako razkošno kot oni, v istem počitniškem kraju pa le.
Buddenbrookovi iz istoimenskega romana Thomasa Manna so, kadar niso šli na daljše potovanje, vedno počitnikovali v Travemündeju.
Če imate radi sonce ter vročino in radi plavate ter se potapljate v toplem morju, takšno počitnikovanje ne bo za vas. Če pa cenite tudi sprehode ob obali, radi oblečeni posedate na obali s knjigo v roki - še najraje v Strandkorb (pleteni obalni košari za sedenje) in vas veter in mivka ne motita preveč, tudi pogosti sivi oblaki na nebu ne, bi v Travemündeju na severu Nemčije prav lahko uživali.

Travemünde
peščena plaža s Strandkörber
(foto: hermiona)

Kraj Travemünde imenujejo tudi "Hčerko Lübecka". Leži okrog 20 km severno od Lübecka ob izlivu reke Trave v Baltsko, ali kakor to v Nemčiji imenujejo, Vzhodno morje (Ostsee). Je priljubljen letoviški kraj z dolgimi sprehajalnimi promenadami, počitniškimi vilami, hoteli in peščeno plažo, na kateri ne primanjkuje značilnih Strandkörber.

Tukaj se je Tony Buddenbrook dolge ure sprehajala skupaj z mladim Martenom Schwarzkopfom.

Hodila sta ob ritmičnem šumenju dolgih valov; v obraz jima je vela sveža morska sapa, ki pihlja svobodno in brez ovir, brije okoli ušes in povzroča prijetno vrtoglavico, rahlo omotico... Hodila sta v tem velikem, tiho šumečem miru ob morju, ki povzdigne vsak tudi najmanjši hrup, najsi bo daleč ali blizu, do skrivnostne pomembnosti...

Imela sta pogovore, ki se jih je potem spominjala še vse nadaljnje življenje. Na dan, ko sta si izpovedala ljubezen, sta se sprehodila tudi mimo "Möwenstein"-a ali "galebje skale", ki jo lahko najdete še danes, in če plima ni previsoka, tudi posedite na njej. Gre za okrog 50 ton težko skalo iz granita, ki le v okrog dveh petinah štrli iz morskih tal in je povod za najrazličnejše lokalne legende.

na Möwenstein-u

Sezona je bila povsem končana. Del obrežja, kjer je navadno mrgolelo kopaliških gostov in kjer so zdaj paviljone deloma že podrli, je bil videti s svojimi redkimi obalnimi košarami skoraj brez življenja. Toda Tony in Marten sta v popoldnevih taborila na bolj oddaljenem kraju: tam, kjer se začnejo rumene ilovnate stene in zaganjajo valovi svoje pene visoko ob "galebjo skalo".

Mogoče je Marten posedal prav na tej skali, ko je čakal Tony, da se vrne z obiska pri ostalih kopaliških gostih. V Travemünde so takrat hodile na počitnice vse pomembne družine iz Lübecka, pa tudi iz Hamburga in ostalih bližnjih velikih mest. Bolj kot na počitnice so prišli zato, da bi druge videli in da bi jih drugi videli (um Sehen und Gesehen werden).
V kazinoju v Travemündeju se je s igral s srečo Fjodor Mihajlovič Dostojevski. 
Franz Kafka pa je ob zgražanju ostalih dopustnikov menda bos hodil po peščeni plaži.
Travemünde danes velja za enega od desetih najlepših obmorskih krajev Nemčije.

Z dobro kočijo - kakršno so pa Buddenbrookovi vsekakor imeli, je pot iz Tavemündeja v Lübeck trajala slabi dve uri, danes z avtom 20 minut.

Središče dogajanja v romanu Buddenbrookovi je postavljeno v Lübeck. Ime mesta v knjigi ni nikoli omenjeno, a imena ulic, opisi mesta in zgradb, jasno kažejo na to, za kateri kraj gre. Še več. Iz vsebine romana lahko jasno sklepamo, v kateri hiši v Lübecku so Buddenbrookovi živeli. To je hiša na Mengstrasse 4, nasproti Marienkirche. Hišo si lahko ogledate. Danes je v njej Heinrich-und-Thomas-Mann-Kultur-Zentrum; imenujejo jo pa tudi preprosto Buddenbrookhaus.

Buddenbrookhaus, Lübeck - kraj dogajanja romana Buddenbrookovi

V pritličju je poleg trgovinice, kjer lahko kupite katerokoli knjigo Thomasa Manna, razstava o družini Mann. Ni bil samo Thomas Mann pomemben umetnik v družini. Pisatelj je bil tudi njegov brat Heinrich; pisala pa sta tudi hči Erika in sin Klaus.
Leta 1936 je Klaus Mann rekel: "Was für eine sonderbare Familie sind wir! Man wird später Bücher über uns - nicht nur über einzelne von uns - schreiben." Kakšna nenavadna družina smo! Knjige bodo pisali o nas.
Pa še prav je imel! V zadnjem času je izšlo kar nekaj knjig, ki opisujejo - ne samo življenje in delo Thomasa Manna, ampak celotne družine Mann.
Velja omeniti tudi ženo Thomasa Manna, Katjo Mann. Ženska duša mi ne dovoli, da ne bi;-) Katja je bila namreč ena prvih žensk, ki je opravila maturo in nato na Münchenski univerzi študirala matematiko. Tam se je spoznala s Thomasom Mannom, ki se je v trenutku zaljubil vanjo. Bodoča tašča pa ni bila preveč navdušena, da se bo hči poročila z literatom. Thomas in Katja Mann sta imela srečen zakon, v katerem se jima je rodilo 6 otrok.

V prvem nadstropju hiše postavljajo priložnostne razstave iz življenja družine Mann. Ob našem obisku je bila to razstava Fremde Heimat - Flucht und Exil der Familie Mann, ki prikazuje beg družine Mann pred nacisti v Združene države Amerike. Razstavljeni so različni dokumenti in predmeti, ki osvetljujejo ta del življenjske poti Thomasa Manna. Pretresljiva je fotografija, na kateri Katja Mann objema svojo hčer, ki je ravno zvedela za smrt svojega moža v brodolomu ladje, s katero sta potovala v Ameriko. Zanimiv je obrazec, s katerim Thomas Mann prosi za ameriško državljanstvo in še in še. Seveda ne manjka njegovega slavnega izreka ob prihodu v Ameriko, ko so ga vprašali, kako se počuti kot izseljenec. Odgovoril je: Where I am, there is a Germany. I carry my German culture in me.
Ob razstavah v pritličju in prvem nadstropju bi lahko prebila ves dan.

A navdušenega bralca Buddebrookovih vseeno najbolj zanima stalna razstava v drugem nadstropju hiše. Tam so sledili tistemu, kar je napisano v romanu - čeprav ne preveč natančno, in rekonstruirali tako imenovano "Landschaftszimmer" ali "krajinsko sobo" - prostor, v katerem so se Buddenbrookovi najpogosteje zadrževali in tudi sprejemali goste.

Landschaftszimmer

Sedeli so v "krajinski sobi" v prvem nadstropju prostrane stare hiše na Mengstrasse, ki jo je pred kratkim kupila tvrdka Johann Buddenbrook in v kateri rodbina še ni dolgo stanovala. Debele in prožne tapete, ki jih je od sten ločil prazen prostor, so bile poslikane s širnimi krajinami in njih nežne barve so bile kakor tanka preproga, ki je pokrivala tla. Kazale so idilo v okusu 18. stoletja z veselimi viničarji, marljivimi kmetovalci in ljubko opentljanimi pastiricami, ki so na bregu zrcalno čiste vode držale v naročjih snažna jagnjeta ali pa se poljubljale z dražestnimi pastirčki... Na teh podobah je prevladoval rumenkast sončni zaton, z njim pa so se ujemale rumene prevleke belo pološčenega pohištva in rumene svilene zavese pred obema oknoma.

Po pohištvu so razporejeni različni predmeti, ki jih poznamo iz knjige; pismo Gottholda Buddenbrooka očetu ali pa igrača gledališče, ki jo je Hanno dobil za božič. Zanimivo je tudi to, da je večina pohištva prekrita s pregrinjali. Le- te odstranijo le enkrat letno - na božič, ko je v Buddenbrookhaus vse še posebno slovesno in razkošno okrašeno. Praznovanje božiča je namreč družini Buddenbrook vedno zelo veliko pomenilo.

pismo Gottholda Buddenbrooka očetu
z referencami iz knjig

Buddenbrookovi so fikcijska družina in seveda nikoli niso živeli na Mengstrasse v Lübecku. Je pa v njej v letih od 1842 do 1891 živela družina Mann. V njej je odraščal tudi Thomas Mann. Hiša je bila med 2. svetovno vojno skoraj popolnoma uničena. Kolikor toliko se je ohranila le sprednja stran hiše - bela fasada v stilu poznega baroka, ki gleda na sosednjo Marienkirche. Leta 1991 je hišo kupilo mesto Lübeck, jo obnovilo in v njem postavilo Heinrich-und-Thomas-Mann-Zentrum.

Buddenbrookhaus pa še zdaleč ni edina znamenitost, ki se jo velja ogledati v Lübecku. Lübeck imenujejo tudi "Mesto sedmih zvonikov". Že prej omenjena Marienkirche ima dva od teh sedmih zvonikov in je najveličastnejša cerkev v mestu. V njej je bil 11. junija 1875 krščen Thomas Mann, - tudi vsi člani družine Buddenbrook so bili krščeni v tej cerkvi. Prebivalci so cerkev postavili sebi v čast, ko je bilo mesto na višku svoje slave. Je primer t.i. Backsteingotik - gotskega načina gradnje s pomočjo opeke. Na takšen način je zgrajena tudi večina ostalih stavb v starem delu mestu - med lepšimi sta mestna hiša in mogočni Holstentor - dolga leta edini vhod, v mesto.
Takšen način gradnje je značilen za večino severnih mest, ki so bile v srednjem veku povezana v trgovsko zvezo z imenom Hansa, ki je nadzorovala trgovanje v vsem Vzhodnem in Severnem morju. Lübeck je bil dolga leta najpomembnejše mesto Hanse, tudi kraj, kjer so potekala letna srečanja trgovcev te zveze. Mesto pa je začelo izgubljati svoj pomen potem, ko se je trgovanje z Vzhodnega morja premaknilo na Atlantik. Tudi propad družine Bruddenbrook je bil v veliki meri posledica tega nazadovanja mesta.

Je pa Lübeck še vedno ponosen na svojo slavno zgodovino in se še vedno imenuje mesto Hanse. Na to kažejo tudi oznake na registrskih tablicah mesta -  HL - kar pomeni Hansa Stadt Lübeck. A v prvi vrsti so vseeno najbolj ponosni na svojega najslavnejšega meščana, Thomasa Manna.

Holstentor, Lübeck
avgust 2016