sreda, 10. avgust 2016

Wolfgang Herrndorf: Čik

Ne, Čik nima prav nobene veze s cigaretami -  z ogorkom, ki se ga pohodi ali zmečka v pepelniku. Nekaj malega se sicer v knjigi res kadi, a je to komaj omembe vredno.

Čik - ali po nemško Tschick, je vzdevek 14-letnega fanta ruskih korenin Andreja Čihačova, ki pride na šolanje v Gimnazijo Hagecius v Berlinu. A zgodba romana ni toliko zgodba o njem samem kot zgodba o drugem najstniku - njegovem sošolcu Majku Klingenbergu.

Ko je na gimnaziji še pouk, Majka in Čika dodobra spoznamo. Oba sta dokaj asocialna. Čik se je pred štirimi leti preselil v Nemčijo, najprej obiskoval šolo za otroke s posebnimi potrebami, potem realko in na koncu gimnazijo. Zaradi neurejenih družinskih razmer živi v mladinskem domu.
Majk živi s starši v vili z bazenom. Mama je alkoholičarka. Oče ima razmerje s precej mlajšo "pomočnico". Ukvarja se s prodajo nepremičnin, a mu posel v zadnjem času ne gre najbolje. V šoli je Majk povsem neopazen učenec, skoraj brez prijateljev, za kar je večinoma kriv sam. Takole se, na primer, vede do sovrstnikov:
Zdaj ko sem dojel, da me ne bo prebutal, sem takoj postal pogumnejši. Žal je zmeraj tako. Dokler so ljudje neprijazni, od razburjenja komaj hodim. Ko pa postanejo za kanček prijaznejši, jih začnem takoj žaliti.
Majk je zaljubljen v sošolko Tatjano Ćosić, najlepšo punco na svetu, a ta ga še opazi ne.

Dokler poteka pouk zvemo še marsikaj, kar je značilno za osnovno - oziroma, srednješolsko mladino. Različne pripetljaje nam razloži Majk sam in tako ne manjka zabavnih, v slengu napisanih in skozi najstniške oči predstavljenih mnenj o učiteljih, starših in drugih odraslih. Večkrat sem se morala prav iz srca nasmejati.
Takole opisuje tri svoje učitelje:
Wolkow je naš telovadni učitelj in seveda tudi on rad predava. Vsi telovadni učitelji, kar sem jih imel doslej, neverjetno veliko nakladajo...težava pa je v tem - Wolkow kvasi samo, kadar tečemo po stadionu. Ima popolnoma noro kondicijo, garantirano jih ima že sedemdeset ali kaj takega, takole ves svež pa vedno teče prvi in čveka in čveka...Če ima Wolkow srednje hudo vnetje grla, čveka malo manj. Če je Wolkow mrtev, telovadba odpade. Če pa ima Wolkow izjemno hudo vnetje grla, preprosto teka neslišno po progi...
Če je kdo avtororitarni kreten, potem je to Wagenbach... Vsi to vejo. Še tisti, ki ga niso nikoli imeli. Preden petošolec prvič pride v Gimnazijo Hagecius, že ve: Wagenbach, pozor! Pri njem vlada smrtna tišina. Pri Schürmannu se vsako uro vsaj petkrat oglasi kak mobilnik. Patricku je enkrat celo uspelo, da je pri Schürmannu na novo nastavil ton zvonjenja - šest, sedem, osem tonov zapored, dokler ni Schürman poprosil za majčkeno več miru... Če pri Wagenbachu zazvoni mobilnik, je lastnik lahko prepričan, da živ ne bo prišel do velikega odmora. Govori se tudi, da je nekoč prej Wagenbach imel kladivo, s katerim je razbijal mobilnike. Ne vem pa, če to drži.
A zadnji dnevi pouka so samo uvod k vrhuncu knjige, ki nastopi s poletnimi počitnicami. Pripravite se na višek zabave, smeha in dobre volje!
V tem delu romana se pokažejo tudi vse pisateljske sposobnosti Wolfganga Herrndorfa, ki so povsem zasluženo ovekovečene z najrazličnejšimi nemškimi literarnimi nagradami.

Čik in Majk si namreč na začetku počitnic "sposodita" star avtomobil, Lado Nivo, in se namenita na Vlaško - kjerkoli že to je, verjetno pa nekje proti jugu. No, v resnici se vozita po podeželju v oklici Berlina in ob tem doživita marsikaj zanimivega, zabavnega, nenavadnega in tudi nevarnega. Ker nimata zemljevida in je sonce za oblaki, se med vožnjo poskušata orientirati s pomočjo ure. Še veste, kako to gre? Srečata malo prismuknjeno družino, ki ju povabi na kosilo, spoznata se z dekletom s smetišča, nekdo strelja nanju in še in še. Med potjo postaneta velika prijatelja. Zdi se, da bo to tiste vrste prijateljstvo, ki traja vse življenje.
Kako se njuno popotovanje konča, zveste v prvem poglavju romana.

Opis poti je polepšan s prizori iz narave. Vzhajajoče sonce, ki ga Majk opazuje na razgledni ploščadi hriba, kjer sta s Čikom prenočila na prostem, izgleda "kot rdeča breskev v skledi mleka". Mestna fanta doživita tudi nevihto v pšeničnem polju, ob katerem se krava na pašniku zvrne po tleh, Čik pa dahne: "Independence Day" in še mnogo drugega.

Roman Čik je ob izidu leta 2010 v Nemčiji postal velika uspešnica. Navdušenje še vedno traja in knjigo že nazivajo Kultroman. Ravnokar je založba Edition Büchegilde izdala novo, darilno različico romana, ki je tudi paša za oči. Opremljena je namreč z izvrstnimi ilustracijami Laure Olschok, z lepo naslovnico, preko knjige pa je napeta še elastika.

Wolfgang Herrndorf je napisal še nekaj literarnih del, a najuspešnejši in najpriljubljenejši je kljub vsemu Čik.
Veliko pozornosti je požel tudi njegov blog z naslovom Arbeit und Struktur, v katerem je opisoval svoje življenje, delo; predvsem pa spopadanje z malignim tumorjem možganov, za katerim je zbolel. Wolfgang Herrndorf je umrl leta 2013, star 48 let. Ni čakal, da ga ubije tumor, sam si je vzel življenje. Pred smrtjo je napisal: "Nichts wird kommen, und es ist in meiner Hand." - "Nič bo prišel in je v mojih rokah."

Roman Wolfganga Herrndorfa Čik je izvrsten mladinski roman, ki je zabaven, a tudi poučen. Sporoča, da je prijateljstvo zelo pomembno. Ko sem omenila, da v romanu igrajo tudi igrico Grand Theft Auto (četudi le različico IV;), sta tudi moja otroka dvignila pogled iznad mange in z zanimanjem povzdignila obrvi. Vsekakor pa bi knjigo morale poznati profesorice slovenskega (ali nemškega) jezika in jo mogoče uporabiti pri svojem pouku.

Če bi me vprašali, katero knjigo priporočam za branje v letošnjem poletju, bi tudi odraslim priporočila naj bo to Čik. Za odraslega in resnega bralca je v romanu mogoče za kanček preveč naključij in nenavadnosti, a zaradi tega tukaj ne bomo malenkostni in zoprni.
Prevod Braneta Čopa je odličen in kar vleče k branju. To vsekakor ni roman, ki bi kaj "izgubil s prevodom".

Poskusite. Zabavali se boste in se z nasmeškom spominjali svojih najstniških let.

★★★★★ 
Wolfgang Herrndorf
(1965-2013)
(vir: Deutsche Welle) 

Herrndorf, Wolfgang
Čik
iz nemščine prevedel Brane Čop
originalni naslov: Tschick
Cankarjeva založba 2013 (Zbirka Najst)
244 strani
ISBN 978-961-321-940-3

Ni komentarjev:

Objavite komentar

Komentarji so zaželeni:) in nemoderirani. Lahko so tudi anonimni;)