Četrta knjiga o privatnem detektivu Cormoranu Striku in njegovi sodelavki ter družabnici Robin Ellacott se bolj kot s kriminalistično zgodbo ukvarja z medsebojnimi, partnersko-ljubezenskimi razmerji. Da bo zgodba tekla v tej smeri, se nakazuje že v začetnem poglavju romana. Knjiga se namreč začne točno tam, kjer se je končal prejšnji roman serije - tisti z naslovom Po poti zla, na Robinini poroki.
Ohcet pa še zdaleč ne poteka tako, kot sta si to zamislila ženin in nevesta. Drama, ki je take vrste, da je na poroki nikakor ne bi smelo biti, zažari v vsem sijaju in napoveduje zanimivo, čustev in strasti polno nadaljevanje zgodbe.
 |
| Robin in Metthew (vir: BBC) |
Tako Robin kot Strike živita v partnerskih odnosih, ki niso takšni, kot bi morali biti. Niso jima v prav veliko zadovoljstvo, a vendar tudi niso tako slabi, da bi zaradi njih človek kar obupal. To predstavlja primerno osnovo za razvoj zanimivih ljubezenskih zgodb in medpartnerskih odnosov, v katerih srečamo paleto najrazličnejših likov - od čustvenih vampirjev, preko klasičnih prešuštnikov, do tistih, ki privolijo v vse in vse potrpijo, samo, da ostanejo v partnerskem razmerju. Bralci pa med prebiranjem knjige ugibamo, ali bo četrti primer Cormorana Strika že tisti, ki bo detektivska partnerja končno zbližal tudi privatno. Zbližal že, o tem vendar ni dvoma, kaj več pa je vendarle vprašljivo...
A brez skrbi. Tudi tisti med vami, ki kriminalne romane berete predvsem zaradi detektivske zgodbe, po tem mojem zapisu ne smete obupati! Na svoj račun pridete tudi vi, ne samo ljubitelji romantičnih romanov. Kriminalna zgodba je namreč tokrat izredno kompleksna, natančno grajena in inteligentno zasnovana - prava detektivska poslastica, ki bo zadovoljila tudi najzahtevnejše bralce detektivk. Ne manjka suspenza, pravilnih in zavajajočih indicev; nekajkrat pa gre tudi na življenje in smrt. Knjigo lahko zaradi mojstrsko zgrajene detektivske zgodbe brez slabe vesti postavimo ob bok najboljšim kriminalnim romanom današnjega časa.
Tokrat smrt kosi med londonsko politično elito. Zdi se, da se je zgodil samomor, a prav lahko bi bil tudi umor. Pred tem je nekdo izsiljeval, drugi pa se je želel maščevati. Vse skupaj pa se začne s pričevanjem psihotičnega mladeniča, ki je menda pred mnogimi leti videl, kako so zadušili deklico, jo zavili v roza(!) odejo in jo pokopali nedaleč od očetovega posestva. Ali duševno bolnemu človeku lahko verjameta ali pa naj njegovo zgodbo že takoj označita za nepomembno, se sprašujeta Cormoran in Robin kmalu po začetku romana.
Ker se v tokratnem primeru detektiva sučeta med politiki, zgodba zavije tudi v Houses of Parliament, kar mi je bilo zelo všeč in zanimivo. Prav z veseljem sem brala o tem, kakšen je vsakodnevni ritem politikov, predvsem pa njihovih pomočnikov - zanimivo, katere in kako jih nastavljajo, izključno po sorodstvenih in poznanstvenih povezavah. Opis dogajanja je bil nekako bolj nazoren in jasen, kot sem ga bila vajena do sedaj, potem ko sem si ogledala že marsikatero od številnih političnih serij, ki se kar vrstijo po televiziji in med pretočnimi vsebinami.
Robert Galbraith ne bi bila zvesta sama sebi, če v svojem romanu ne bi poudarila tudi socialnih vidikov sodobne britanske družbe. Tokratna zasnova kriminalne zgodbe je kot naročena za kritičen oris trenj med posameznimi družbenimi razredi - bogatimi in revnimi, kapitalisti in socialisti. Pisatelj je izredno dojemljiva in občutljiva za ta razmerja in v svojem romanu nameni dobrohotno kritiko tako enim kot drugim.
Knjiga je, seveda, v prvi vrsti namenjena bralcem kriminalnih ali detektivskih romanov. Ne bo jih razočarala, saj je ideja zgodbe izvirna, neprisiljeno zapletena in verodostojno razrešena. Bralca med branjem ne spremljajo neprijetni občutki, da ga je nekdo zanalašč zavajal in vlekel za nos.
Knjiga ne bo razočarala tudi tistih, ki jih zanimajo medčloveški odnosi in odnosi med partnerji ter večna vprašanja pripadnosti, zvestobe, naklonjenosti, prijateljstva in ljubezni. Tisti, ki ste prebrali že prejšnje tri dele kriminalne serije, boste začudeni nad tem, kakšen preskok v osebnem dozorevanju je doživela Robin in kako mojstrsko poustvarjena je vse močnejša kemija, ki se kopiči med glavnima protagonistoma romana.
Bralec, ki mu vse to še ni dovolj, pa se lahko med branjem romana posveti še bolj resnim temam, ki v zadnjih letih vse glasneje trkajo na zavest sodobnega evropskega človeka. Če je dojemljiv, ne bo ostal brezbrižen ob temi kot je družbena nepravičnost in vse večja neenakost, ki jo je začutiti v ozadju zgodbe - tiho in nevpadljivo, a jasno in močno. Kajti: Nekaterim je sedem tisoč funtov le drobiž, drugim pa ta vsota denarja lahko za vedno spremeni življenje. Na bolje, seveda.
V romanu je jasno prikazano tudi to, kako pomembno je, da v življenju opravljamo poklic, ki nam je všeč. Z delom, ki prinaša veselje, tudi vse ostalo ponavadi teče bolj gladko. Pri Robin in Striku je že tako.
Smrtonosna belina je še en roman, ob katerem mi pravzaprav ni žal, da sem svoj blog - hitro in premalo premišljeno, saj si nisem mislila, da se bo kdaj razvil v nekaj tako vztrajnega in trpežnega - poimenovala hermionin literarni blog.
Kajti nobena skrivnost ni več, da je Robert Galbraith pravzaprav J.K. Rowling.
★★★★☆
Ni komentarjev:
Objavite komentar
Komentarji so zaželeni:) in nemoderirani. Lahko so tudi anonimni;)