petek, 11. januar 2019

Truman Capote: Zajtrk pri Tiffanyju

Čudovito elegantna Audrey Hepburn v eni svojih najboljših filmskih vlog? 
Ne, to ni pravi Zajtrk pri Tiffanyju. Pravi Zajtrk pri Tiffanyju ni posladkana romantična komedija s srečnim koncem. Je nekaj povsem drugega - globljega, pomenljivejšega in vsekakor tudi zanimivejšega. 
Pišem seveda o romanu Trumana Capoteja z istim naslovom, ki je služil tudi za osnovo filma z Audrey Hepburn v glavni vlogi, a je v filmu režiser vsebino prilagodil željam gledalcev - glavno junakinjo spremenil v naivno mladenko; dogajanju pa vzel vse tiste dragocenosti, ki zgodbo delajo veličastno.

Holly Golightly - še ne dvajsetletna glavna junakinja kratkega romana Zajtrk pri Tifannyju, se v živahnem in mondenem New Yorku štiridesetih let prejšnjega stoletja zelo dobro znajde. S svojim izgledom, okusom za oblačenje, predvsem pa s svojim živahnim značajem in sposobnostjo komuniciranja ter navezovanja stikov - takšnih in drugačnih, ji je uspelo splesti široko mrežo znancev in prijateljev, ki ji omogočajo lagodno in udobno življenje v vrhu newyorške družbene smetane. Uspešno krmari med čermi, ki jih takšen način življenja ljudem vedno postavi na pot - še posebno, če gre za žensko, in kljub vsemu uspe ostati kolikor toliko zvesta sama sebi. Tako si dovoli tudi razkošje, da zavrne kakšno filmsko vlogo ali pa usluge katerega od svojih bogatih občudovalcev. Takole pravi:
Ne rečem, da ne bi hotela biti bogata in slavna. To je vsekakor predvideno v mojem načrtu in nekega dne se bom potrudila priti do tega; a ko se bo zgodilo, bi hotela, da se me moj jaz še drži. Še zmerom hočem biti jaz sama, če se lepega jutra zbudim in zajtrkujem pri Tiffanyju. 
Nekega dne se kljub vsemu ujame v past in takrat se razkrijeta vsa plehkost in površnost newyorškega glamurja, navideznih prijateljstev in ljubezni, kakor tudi samega Hollyjinega načina življenja.

Truman Capote o vsem tem piše na izredno jasen in pragmatičen način, ne moralizira in ne ocenjuje, ne sodi; enostavno le poroča o življenju Holly Golightly. Ob tem pa v bralcu vseeno vzbuja številna čustva, ki so večinoma takšna, da so glavni junakinji naklonjena.

Pripoved ima tudi čudovito okvirno zgodbo in krasne stranske osebe.
Prvoosebni pripovedovalec - wanna be pisatelj, pooseblja še eno od zgodb ameriškega optimizma, ki z vsako svojo mislijo in dejanjem izžareva prepričanje, da je v velikem mestu New York vse mogoče - da je mogoče živeti svoje sanje in uspeti.
Simpatična je podoba lastnika bara na vogalu Lexingtonske avenije, ki se kljub le nekaj omembam v knjigi, vseeno jasno zariše v bralčevi zavesti.
Mag Wildwood, Hollyjina sostanovalka in fotomodel, ki išče bogatega moškega, je povsem klišejska, a brez nje bi v zgodbi nekaj manjkalo.
Zoprna je Sapphie Spanelle - ena tistih žensk, ki jih vedno najdete v stanovanjskih blokih ali soseskah, ki se nikoli ne prenehajo pritoževati nad hrupom iz sosednjih stanovanj, kjer potekajo zabave, in se vedno znova zgražajo nad "nemoralnim" življenjem svojih sosed.

Številne stranske osebe ustvarjajo enkratno atmosfero medvojnega New Yorka, kjer bralec v najrazličnejših usodah in hrepenenjih njenih prebivalcev občuti dihanje velemesta, ki je bilo takrat in je še vedno nekaj posebnega.

V ozadju svetlečega in optimizma polnega mesta pa se zarisujejo tudi sence 2. svetovne vojne, ki se je ravno v tistem času kazala v vsej svoji grozovitosti. Hollyjin brat Fred, ki ima v sestrinem življenju zelo pomembno vlogo, se namreč vojskuje nekje na Pacifiku; v New Yorku pa se zadržujejo tudi številni avstralski vojaki, s katerimi se srečuje Holly.

Za konec naj omenim še zgodbo o Hollyjinem mačku, ki se nevsiljivo, a odločno vleče preko cele pripovedi in knjigi vtisne neizbrisen pečat. Njegova zgodba, ki je zgodba mačka brez imena, je pravzaprav še enkrat razložena in povedana zgodba o Holly Golightly. Lahko jo označimo kot tragično, a še lažje kot pragmatično, malček brezčutno in oportunistično zgodbo tistih, ki tudi če ne zmagajo, vedno preživijo in gredo dalje po svoji poti. Natanko tako kot Holly Goligltly. A njena pot še zdaleč ni tako lahkotna, kot to nakazuje njen priimek in kakor je to prikazano v filmu z istoimenskim naslovom.

★★★★★ 
Truman Capote
1924-1984
(vir: Wikipedia)

Capote, Truman
Zajtrk pri Tiffanyju
Ljubljana, Mladinska knjiga, 1992
iz angleščine prevedla: Maila Golob
naslov izvirnika: Breakfast at Tiffany's
102 strani

Ni komentarjev:

Objavite komentar

Komentarji so zaželeni:) in nemoderirani. Lahko so tudi anonimni;)