Tomo Podstenšek: Kar se začne z nasmehom

S tole kriminalno zgodbo Tomo Podstenšek svojih bralcev že ne bo držal v prehudi napetosti - meni Feliks Golob, glavni junak romana Kar se začne z nasmehom. Koga pa zanima kriminalka, kjer ni trupel, si misli. Treba je pisati vsaj nekaj takega, kar piše Tadej Golob, bi lahko dodali. To, da se glavni junak romana piše Golob - enako kot eden najprepoznavnejših slovenskih pisateljev kriminalk, ne more biti naključje. 

A lepo počasi. Preden pridemo do kriminalnega žanra,  bomo uživali v nečem drugem - precej aktualnem za današnji čas.

Fake news in neznosna lahkotnost bombastičnega in površnega žurnalizma, ki rojeva nepreverjene novice, z enim samim namenom, da bi pri ljudeh vsaj za kratek čas vzbudile zanimanje, ob vsem tem pa resnica sploh ni pomembna, so osnovna tema romana. Kajti:

...resnica ljudi ne zanimiva. Zanimajo jih trači, senzacije in ekscesi. Že zdavnaj so se, morda celo upravičeno, sprijaznili z dejstvom, da za nobeno informacijo ne morejo zanesljivo vedeti, ali je resnična ali ne. Zakaj torej ne bi verjeli tistemu, kar hočejo, in dvomili o tistem, česar nočejo verjeti.

Feliks Golob postane žrtev takšnega žurnalizma in takšnega načina razmišljanja. Po spletu nerodnih okoliščin ga namreč razglasijo za prejemnika nekaj preko osemdeset milijonov evrov vrednega loterijskega zadetka. Novica je seveda lažna, brez trohice resnice, a koga vendar to zanima. Feliksu - ha, ali Srečku - nihče ne verjame, da denarja v resnici sploh ni dobil. Kajti:

V prekrasnem informacijskem svetu, kjer je vse več ljudi prepričanih, da je zemlja ravna plošča, evolucijska teorija in klimatske spremembe pa navadna izmišljotina, je bilo verjeti teoriji zarote, da skuša sosed prikriti svojo zmago na loteriji, pravzaprav še povsem v mejah racionalnega.

Golobu se življenje obrne na glavo. Pojavijo se do sedaj neznani sorodniki, prijatelji, pa tudi povsem neznani ljudje, ki ga prosijo za denarno pomoč, sodelovanje, denarni vložek, posojilo. Ko iz tega potem ni nič, so vsi po vrsti užaljeni in jezni, ker je tako škrt in jim "noče" pomagati. Izgubi službo in celo žena ni več povsem prepričana, da res ni nobenega denarja.

Nesrečni in pošteni Feliks, ki mu življenje vse bolj razpada in se ruši, se potem po sili razmer odloči za drugačno taktiko. Ne preostane mu namreč drugega, kot da potrdi lažno novico, da je zadel na loteriji in postal milijonar. Vendar pa ta poteza, namesto da bi položaj razrešila, vse skupaj še močneje zaplete. In tukaj potem vstopimo v kriminalno zgodbo, ki sem jo omenila v uvodu. Ki pa je drugačna od tistih, ki jih piše Tadej Golob.

V povezavi z romanom je potrebno omeniti še dve zanimivi slogovni potezi. Vsi tisti zoprneži, ki bi bili tudi radi udeleženi pri delitvi denarnega dobitka, so zelo posrečeno orisani v svojih elektronskih pismih, ki jih pošiljajo Golobu. Ta so dodana na začetke posameznih poglavij knjige in s svojim slogom pisanja, ki se razlikuje od enega do drugega, odsevajo najraznovrstnejša človeška bitja, ki pa imajo seveda tudi precej skupnega - če ne drugega to, da hitro zavohajo, kje je denar.

Druga zanimivost romana pa je ta, da v romanu nastopa tudi Tomo Podstenšek. Tudi on bi rad sodeloval s Feliksom Golobom - kar njegovo biografijo bi napisal, če se da. Mogoče pa res, kaj pa veš... Biografije so na Slovenskem trenutno enako popularne kot kriminalke. In tudi te piše Tadej Golob.

Knjigo sem rada brala - tisti del o lažnih novicah malo bolj kot kriminalni zaplet. Bila sem presenečena, ko sem izvedela, da je roman Kar se začne z nasmehom že šesti Podstenškov roman (poleg dveh knjig kratkih zgodb), jaz pa do sedaj za tega, tako prijetno pišočega pisatelja, še nisem slišala - čeprav, ha, v hermioninem blogu, sem ga pa že omenila. Letošnja nominacija za kresnika namreč ni njegova prva in o kresniku sem pred leti na blogu precej veliko pisala.

Roman Kar se začne z nasmehom je lahkoten in humoren, sproščujoč in zabaven, kar pa ga ne ovira pri tem, da ne bi razgaljal tudi tiste bolj grde strani človeškega značaja - pohlep, recimo, in zaradi tega je nasmeh, ki ga knjiga izvablja bralcu, malce krmežljav in kisel - češ, glej kakšni smo le ljudje.

Zgodba se zaključi tako, da vsi dobijo tisto, kar si zaslužijo. Feliks Golob se iz dogodkov, ki se mu pripetijo, veliko nauči in svoje življenje usmeri na nove poti. Pohlepneži pa... njim je pač treba postreči z zgodbo, ki jo potrebujejo in želijo. Potem pa dajo mir:)

★★★★☆