Ko je ostal sam, je odprl okno in začel opazovati strehe pred seboj. Temperatura je padla, toda zrak je bil še topel, poln vonjav mesta, ljudi in hrane z vseh koncev planeta. Bila je ena najlepših poletnih noči na zemeljski krogli v enem najlepših mest na zemeljski krogli. Dvignil je oči k zvezdam. Neskončnost majhnih, mežikajočih lučk, za katere se je zdelo, da utripajo in živijo, če dovolj dolgo zreš vanje. Vsa ta nesmiselna lepota.
(Jo Nesbø: Netopir)
______________________________________________________
Ko je roman Netopir leta 1997 izšel, se je začela skoraj neverjetna pisateljska zgodba o uspehu, ki po več kot dvajsetih letih še vedno traja. Marsikateri avtor bi bil rad kot Jo Nesbø - tudi v Sloveniji - marsikdo mu zavida. Roman Netopir je najprej zaslovel na Norveškem, pozneje pa še drugod po svetu. Knjige, ki so mu sledile, so bile še lepše sprejete kot prva in tuji bralci na njihove prevode čakajo vse krajši čas - tudi v Sloveniji. Na knjižnih policah je dvanajst kriminalističnih primerov Harryja Holeja.
Harry Hole je Norvežan, doma v Oslu, in je (v romanu Netopir) star okrog 30 let. Mati mu je pred kratkim umrla, očeta skoraj ne pozna, sestra - ki mu zelo veliko pomeni, ima Downov sindrom. Je (zdravljeni) alkoholik in je prisiljen živeti z veliko in zelo obremenjujočo skrivnostjo, ki je povezana tako z njegovim poklicem kriminalista kot tudi z alkoholom. Nič posebnega, boste rekli, takšnih kriminalistov je celo morje. In res, Harry Hole, po mojem mnenju, ni tisti, zaradi katerega so romani Joa Nesbøja tako popularni. Romani so fajn, ker je kriminalna zgodba lepo zastavljena ter izpeljana in ob svojem zaključku, ko naj bi se vse razložilo, ne potrebuje Deus ex machina, da bi se vse niti zgodbe verodostojno povezale. Storilca lahko - če ste prekaljeni bralci kriminalnih romanov, uganete, še preden se zgodba konča.
Druga stvar, zaradi katere so romani Joa Nesbøja zanimivi, je ta, da Harry Hole veliko potuje. Umori, ki se dogodijo na eksotičnih krajih, med ljudmi, ki so vsaj nekoliko drugačni od nas, ker imajo mogoče drugačno zgodovino, so drugačne rase ali spolne usmerjenosti, ali pa so samo zrasli v drugem okolju in ob drugačnih običajih kot mi, so vendarle nekaj posebnega in dodatno burijo domišljijo.
V romanu Netopir Harryja Holeja pošljejo v Avstralijo. Sydneyskim kolegom naj bi pomagal pri razreševanju umora mlade Norvežanke. Zdi se, da gre za serijskega morilca, ki posiljuje in mori po celotni vzhodni obali Avstralije, nenačrtno in brez kakršnegakoli pravila - razen tega, da so vse njegove žrtve plavolaske in da jih mori z davljenjem. Dovolj zanimivo, da se knjigo splača prebrati.
Potem pa je tu še nekaj - Avstralija. Tako jasno in živo, kot je to naredil Jo Nesbø v svojem romanu, mi Avstralije ni predstavilo še nobeno fikcijsko delo. Pisatelj se s svojo zgodbo izredno elegantno sprehaja od ene do druge Sydneyske znamenitosti, opisuje pokrajino, živali in rastline ter se ob tem povsem neprisiljeno pomudi še pri avstralski zgodovini. Ta je predstavljena tako preko aboriginskih mitov in legend kakor tudi preko evropske naselitve v 18. stoletju, ki je bila v prvi vrsti kolonizacija angleških kaznjencev in njihovih stražarjev. Tekom romana grozljiva tema umorov pride v svojevrsten takt s surovo in negostoljubno pokrajino, še bolj pa s številnimi nevarnimi živalmi, ki samo čakajo, da bi šavsnile in z zobmi ali strupom nekoga umorile.
Veliko oseb v romanu je aboriginov in ti prihajajo iz različnih družbenih plasti. Najožji policijski sodelavec, s katerim dela Harry med raziskovanjem umora, je aborigin; a aborigin je tudi - in tega smo bolj navajeni, brezdomec v parku. Z njima - pa še s kom, se odpre prostor, da slišimo še kaj o staroselski Avstraliji in krivicah, ki so se in se še vedno dogajajo. Jasno, natančno in verodostojno - še posebno zato, ker Jo Nesbø ob pisanju o avstralskih staroselcih še ni tako zelo politično korekten, kot bi mogoče lahko pričakovali in kot je dandanes v navadi.
Ob prodajnih bestselerjih imam vedno pomisleke in ponavadi se jih izogibam v velikem krogu. Zaradi tega sicer prav gotovo zgrešim kakšno kakovostno knjigo, a na takšen način se vendarle zelo uspešno ognem številnim neumnostim, ki bi mi po nepotrebnem kradle čas. No, ob knjigi Netopir lahko mirno zapišem, da to ne bo zadnji roman Joa Nesbøja, ki ga bom prebrala. Da pa bom lažje sledila naslednjim kriminalnim primerom policista Harryja Hola, je tukaj seznam vseh romanov serije v vrstnem redu, kakor so si sledili.
Netopir menda ni eden najboljših iz serije. Toliko bolje:)
★★★★☆
- Netopir
- Ščurki
- Taščica
- Brezskrbno
- Pentagram
- Odrešenik
- Snežak
- Leopard
- Fantom
- Policija
- Žeja
- Nož
Ni komentarjev:
Objavite komentar
Komentarji so zaželeni:) in nemoderirani. Lahko so tudi anonimni;)