Brina Svit: Nove definicije ljubezni

Zbirka kratkih zgodb Nove definicije ljubezni, Brine Svit, je kot bombonjera s čokoladnimi pralinami.

Vzamem eno pralino in jo dam v usta... mhm, kako lepo se stopi, kako sladka je. Takoj si zaželim novo. Vzamem drugo. Tudi ta je sladka, mamljiva,...hm ne bistveno drugačna od prve. Mogoče je v tej drugi nekaj več temne čokolade in ima zato kanček grenkobnega priokusa. Želja po novem sladkem zalogaju vztraja. Poskusim tretjo pralino... hja, razočaranja ni več mogoče skriti. Zdi se, da je glavna sestavina pralin običajni sladkor, ki sicer sproža prijetna občutja, ki božajo dušo in telo, a samo za trenutek, saj kar prehitro splahnijo in za sabo pustijo praznino in plehkost. Ko pojem četrto, se že dolgočasim in želodec se začne upirati, tako da vem, da bo treba - čeprav težkega srca, saj gre vendar za priznano znamko bombonjere - končati s sladkanjem. Zaprem škatlo s pralinami in jo pospravim v omaro. Mogoče pa kdaj drugič pojem do konca. Obenem pa že vem, komu bi lahko točno takšno bombonjero podarila - recimo za božič ali novo leto - in mu pripravila veliko veselje. Imamo pač različne okuse in različne želodce. K sreči.

V knjigi Nove definicije ljubezni je zbranih deset ljubezenskih kratkih zgodb. V njih so ženske nesrečne v zakonih ali pa so samohranilke, osamljene in nezadovoljne. Hrepenijo po moškem, ki ga potem - kot po naključju in na najbolj neobičajnih krajih, tudi srečajo. Ta moški je vedno nekaj let mlajši od njih, dobro izgleda, ima nekaj dni staro brado, je pozoren in se ukvarja z umetnostjo. 

Včasih je moški tudi osrednji lik v zgodbi. Ta moški potem tekom pripovedi doživi neprijetno presenečenje, ki mu jasno pokaže, da ženske, s katero živi, sploh ne pozna. 

Pisateljica v svojih zgodbah veliko piše o takšnih in drugačnih oblekah ter čevljih, o kremah in maskah za obraz in bledo rožnatih šminkah. Pijeta se šampanjec in bordojec ter jedo kruhki z gosjo pašteto.

Romantika in sentimentalnost. In veliko ljubezni, ki pa ni prav nič na novo definirana.

Vse zgodbe se končajo srečno ali pa vsaj optimistično z upanjem na nov začetek in boljše življenje.

Za Brino Svit in njene knjige še vedno velja čisto vse, kar sem pred leti napisala ob recenziji njenega romana Noč v Reykjaviku. Če še niste, prosim, preberite, da me ne boste napačno sodili ;)