Iris Murdoch: Under the Net

Če bi morala knjigo Iris Murdoch, Under the Net, opisati z enim samim, čim bolj preprostim stavkom, bi napisala: To je izredno duhovit in zabaven roman. Če bi mi dovolili nadaljevati, bi potem dodala: Roman, iz katerega sem si z velikim veseljem izpisovala stavke, po katerih sem potem pisala pesmi. Naj nadaljujem? Prvosebni pripovedovalec, Jake, mi je bil izredno všeč. No, na tem mestu se potem pojavijo prvi pomisleki in zadržki glede knjige: Je sploh možno, da obstajajo takšni moški? Ali pa so samo ženski izum in posledica njihovih želja? Ja, tako fajn je Jake. 

Roman se začne pri Mrs Tinckham, “who keeps a newspaper shop”, kjer ljudje - bolj ali manj - kupujejo samo sladoled “which is also for sale”, in se tam tudi konča. Vmes se potem zgodba vije med štirimi in še nekaj osebami, ki jih spoznavamo počasi eno za drugo, ne da bi točno vedeli, katere od njih so za potek dogajanja res pomembne. Mrs Tinckham, recimo, ni. Tudi Finn ni pomemben, čeprav je ves čas nevzoč - vedno ob Jaku, resnično ali pa v mislih. Je to Jakov prijatelj? Mogoče - ampak, ne. Bolj njegov menedžer ali še bolje, služabnik.

Ne vem, ali naj vam razložim, kdo so tisti štirje, ki so res pomembni in zaradi katerih je roman napisan. Združuje jih ljubezenska zgodba, kjer A ljubi C, C ljubi B, B ljubi D in D ljubi A. Zveni komplicirano, pa sploh ni. Četudi sta A in B na začetku in na koncu romana prijatelja - če smem tako imenovati njuno povezanost, ki je globoka in tiste vrste, ki zažari, ko se dve podobni duši srečata in neizmerno razveselita druga druge. No, naj vam zaupam, "A" je Jake. Spodobi se namreč, da glavno osebo in prvoosebnega pripovedovalca označim s prvo črko abecede. In dolgo se ne ve, kdo je "C".

Milje, kjer se odvija dogajanje, je svet prevajalcev in pisateljev, britanske filmske industrije in gledališča, igralk in pevk sredine prejšnjega stoletja. Precej zanimivo, kajti to okolje je mešanica glamurja in večnega pomanjkanja denarja, nadarjenosti in sivega povprečja; sreče in smole - vse začinjeno s primerno dozo alkohola, ki pa ni prekomerna ali moteča - kot se to pogosto zgodi pri romanih in filmih na to temo.
Roman je tudi spomenik dvema velikima mestoma: Londonu in Parizu. Uživala sem, ko sem skupaj z Jakom hodila po ulicah teh dveh, vedno zanimivih mest.

Iris Murdoch piše duhovito in zabavno - z globino, ki je ne srečamo prav pogosto. Od tod moje izpisovanje stavkov in pesnjejne. Malo spominja na Jane Austen. Ja, mogoče bi Jane Austen pisala tako, če bi živela v 20.stoletju. Le da ta pisateljica za to, da bi primerno zaokrožila svoje literarno delo, ne bi potrebovala toliko stranskih zgodb, kot jih je potrebovala Iris Murdoch. Nekatere so zanimive in smešno tragične; npr. natančen opis ugrabitve psa - filmske zvezde. Povsem zgrešena in za lase povlečena pa je zgodba iz bolnišnice, kjer se zaposli Jake. Bralci naj bi verjeli, da dela tam zato, da bi zaslužii za svoje preživetje, a v resnici ga je pisateljica postavila v bolnišnico samo zato, da se lahko po dolgih letih izogibanja in iskanja spet z nekom sreča.

Priporočam. Čeprav ne za vsako ceno. In ne vsakemu.

Dodatek - (moj najljubši citat iz knjige):

Her laughter had cutting edge, but her eyes were troubled, and I felt an impulse to make her, even at this late stage, some sort of rash proposal.