Washington Irving: The Legend of Sleepy Hollow

31. oktobra letos sem naredila nekaj, kar se spodobi narediti za noč čarovnic. Ne, opolnoči nisem obiskala pokopališča in tudi buč nisem izrezovala, sem si pa zato ogledala za noč čarovnic tipičen film. Bil je to dokaj znan in cenjen, leta 1999 posnet film režiserja Tima Burtona z naslovom Sleepy Hollow (v slovenščini Brezglavi jezdec).

Johnny Depp v filmu Tima Burtona
Brezglavi jezdec
(vir: moviepilot.de)

Grozljivke ponavadi niso "my cup of tea", a ta film sem si prav rada ogledala - to pa zato, ker je v njem nastopal Johnny Deep in ker sta mi bila všeč čas in kraj dogajanja. 

Zgodba se namreč dogaja leta 1799 v New Yorku in njegovi okolici. To je bil čas, ki ga imam rada - čas velikih sprememb. Razum je postajal vse pomembnejši in ljudje so bili polni zaupanja v boljši svet, ki ga bodo zgradili predvsem s pomočjo svojega znanja. To je bil čas razsvetljenstva, ki je v človeško zgodovino prinesel velikanski napredek. Amerika pa se je ravno osvobodila izpod Britanskega imperija.

Johnny Depp je v filmu upodobil tipičnega, za razsvetljenstvo značilnega, za napredek zagnanega, načitanega mladega moža, z imenom Ichabod Crane, ki se je s svojim razumom in pripomočki, ki jih je sam izdelal, lotil razreševanja nenavadnih umorov, ki so se dogajali v okolici New Yorka - v majhnem zaselku holandskih priseljencev, imenovanem Sleepy Hollow.

Moril naj bi "brezglavi jezdec" ali glede na lokalno legendo, duh plačanca iz nemške dežele Hessen, ki se je boril v času ameriške osamosvojitvene vojne dobro desetletje pred tem. Med bojevanjem mu je granata odnesla glavo, ki jo je potem, ko je bil že duh, spet poskušal najti. 

Zgodba je presenetljivo zanimivo grajena, simpatično grozljiva in dokaj nepredvidljiva; poleg tega pa izredno zabavna, kar je zasluga predvsem igralcev - pa ne samo Johnnyja Deppa. Po vrhu vsega v filmu nastopa tudi izrezljana buča (in to leta 1799!), tako, da je to resnično film, ki se ga velja ogledati ravno na noč čarovnic:)

Ker mi je bil film všeč, sem o njem želela zvedeti še kaj več. Kaj bi znanja željni Ichabod Crane dal za to, da bi imel dostop do take množice podatkov, kot ga imamo ljudje s pomočjo interneta v današnjem času? 

Mimogrede sem izvedela, da je film nastal po noveli The Legend of Sleepy Hollow, pisatelja Washingtona Irvinga in si že nekaj minut pozneje za par evrov drobiža na svoj kindle naložila celotni književni opus tega ameriškega pisatelja. Tako lahko je to danes:)

Washington Irving velja za prvega ameriškega pisatelja, ki je bil slaven tudi izven meja Združenih držav Amerike. Rodil se je leta 1783 v mestu New York. V tednu, ko se je rodil, se je ravno končala ameriška osvobodilna vojna in starša sta ga poimenovala po največjem junaku ameriške revolucije, Georgeu Washingtonu. 

Washington Irving je bil izredno plodovit pisatelj, ki je pisal fikcijska in strokovna dela. Poleg številnih kratkih zgodb in esejev, biografij, je popisal tudi zgodovino New Yorka, ki obsega več knjig. Listanje po njegovem zbranem delu lahko povzroči panični napad, saj se po prebranih 100 straneh opusa, odstotek prebranega zbranega dela - kot je to označeno pri elektronskih  knjigah, ne poveča niti za en odstotek.

No, jaz sem (do sedaj) prebrala samo The Legend of Sleepy Hollow, ki predstavlja bistveno manj kot en odstotek njegovega zbranega dela.

Washington Irving je novelo napisal leta 1820, ko je živel v Angliji. V tistem času je bilo tam moderno gotsko leposlovje oz. Gothic horror. Vsi so jih pisali, tudi Jane Austen, Charles Dickens, Lord Byron in seveda Mary Shelley - romane in kratke zgodbe z nadnaravno vsebino, ki so bili vsaj malce grozljivi. Tipična predstavnica gotskega leposlovja je tudi novela The Legend of the Sleepy Hollow.

Močno se razlikuje od filma, ki je bil posnet 180 let po njenem nastanku. Imena oseb so sicer enaka in v obeh primerih ima legenda o brezglavem hessenskem vojaku, ki mori, osrednjo vlogo. S tem pa se vsa podobnost med obema umetniškima deloma konča. Glavni junak Ichabod Crane je v noveli povsem drug kot v filmu - klavrna pojava vaškega učitelja v primerjavi z iznajdljivim in pametnim policijskim stražnikov v podobi Johnnyja Deppa iz filma. Sta pa oba malce smešna. Zgodba je v filmu precej kompleksnejša in zanimivejša od tiste v noveli. Precej več se dogaja in usode posameznih oseb so zanimivo povezane. Tudi konca sta različna. 

Vendar pa ima  tudi novela svoje dobre plati. Opisi narave v okolici Sleepy Hollow so enkratni, svetli in radoživi - čisto drugačni, kot so ponavadi v grozljivkah. Me prav zanima, če je njihove sledove - kraj namreč še vedno obstaja, najti še dandanes. Bomo videli.

Radoživi opisi okolice vasice Sleepy Hollow kakor tudi zabavna predstavitev Ichaboda Crana imajo svoj namen. Ob njih dramatični dogodek, ki predstavlja višek in edini namen zgodbe, postne še grozljivejši, kot je v resnici. 

Tako film kot tudi novelo o Sleepy Hollow se splača pogledati oz. prebrati. Prvega zaradi prežetosti z razsvetljenstvom in uspešno predelane zgodbe, ki je zanimiva tudi za občinstvo 20. in 21. stoletja, kakor tudi zaradi odlične igralske zasedbe; drugo zaradi svoje izvirnosti in trpežnosti, ker je premagala čas skoraj dveh stoletij in je v družbeno kulturo uvedla nekaj takega kot so običaji ob noči čarovnic in jih razširila daleč po svetu. 

Torej. Če želite čez približno eno leto doživeti noč čarovnic v njeni najbolj izvirni in jasni podobi, brez nadležne komercialne navlake, si preberite Legendo o Speči dolini, Washingtona Irvinga. Prevedeno imamo tudi v slovenski jezik. 

Če pa imate raje modernejši pristop k temi, a se vam ob vsej plastični oranžni šari, ki se vsako leto konec oktobra začne nabirati na vseh koncih, obrača želodec, si oglejte film Brezglavi jezdec.

Lahko pa seveda preberete novelo in si ogledate film. Tako boste deležni dvojnega - ali bolje rečeno, dveh vrst užitka. Splača se.

Washington Irving
(1783-1859)
John Wesley Jarvis, 1809
(vir: Wikipedia)

The Washington Irving Antology:

The Complete Fiction and Collected Non-Fiction

Bybliotech, 2014

ISBN 978 1 62840 004 5

Irving, Washington

Legenda o Speči dolini

Karantanija 1998

97 strani

iz ameriške angleščine prevedla: Aleksandra Perič

ISBN 961 226 281 0