ponedeljek, 20. oktober 2014

Marjorie Kinnan Rawlings: V pomladi življenja

(418 str.) 
Marjorie Kinnan Rawlings je pisateljica, na katero so na Floridi še posebno ponosni. Njeno najbolj znano literarno delo, ki je postalo ameriška uspešnica in je prevedeno v številne tuje jezike, je roman V pomladi življenja. Leta 1939 je zanj dobila najprestižnejšo ameriško literarno nagrado Pulitzer.

Med prebiranjem tega romana se nisem mogla znebiti dveh vprašanj:
- Ali bi knjiga, če bi bila napisana v današnjem času, tudi dobila Pulitzerjevo nagrado? 
- Kdo so tisti, ki dandanes še berejo to knjigo?

Dogajanje je postavljeno v čas po ameriški državljanski vojni, torej v drugo polovico 19. stoletja, na osrednji del Floride. Tričlanska družina Baxter živi v popolni divjini. Da so postavili hiško in zasejali polja, so morali posekati del gostega gozda. Medvedje se sprehajajo po gozdnih poteh in do bližnjih sosedov je dolga pot. Življenje je težko in nevarno. Samo zato, da preživijo, morajo vsi člani družine krepko poprijeti za delo. Ogrožajo jih divje živali. Mimogrede lahko človeka ugrizne kača ali pa mu divjad poje ves poljski pridelek.

Takšno življenje oblikuje posebne vrste značajev. Mama je groba, na videz neobčutljiva in ne kaže svojih čustev. Svojemu možu in edinemu (preživelemu) otroku, sinu Jodyju težko pokaže ljubezen - kot bi jo potegnil s kakšnih odmaknjenih goratih predelov Švice (ali pa kar Gorenjske) nekaj desetletij nazaj, ko svet še ni bil tako majhen. Je praktična in trpežna - ravno pravšnja za neusmiljeno življenje v divjini.
Oče in sin sta drugačna. Njun medsebojni odnos oblikuje velika ljubezen do narave. Oba imata rada divjino gozda, pohajkovanje po brezpotjih, živali in lepoto rastlinja. Tako je njuno medsebojno razmerje bolj kot odnos oče-sin, podobno tovarištvu med dvema podobno mislečima. Delujeta človeško toplo in romantično.

Osrednja zgodba je preprosta. Okrog 13-letni Jody za domačo žival posvoji srnjačka siroto in se nanj močno naveže. Skupaj preživita nekaj lepih mesecev. A ljubki mladič odraste in postane škodljiv. Zgodba se za srnjaka seveda tragično konča. V tem ključnem letu svojega življenja se Jody iz otroka spremeni v odraslega moža, ki je sposoben sprejemati pomembne življenjske odločitve.

Knjiga Marjorie Kinnan Rawlings V pomladi življenja je bila napisana za odrasle, a danes velja za mladinsko literaturo. V knjižnicah stoji na policah med ostalimi knjigami za otroke stare od 9 do 12 let. Težko si predstavljam povprečnega, akcije željnega 12-letnika, ki bi danes prostovoljno posegel po tej knjigi. Če ga že zanimajo živali in odnos glavnega junaka do njih, bi ga motilo dolgo in natančno opisovanje divje in neokrnjene narave Floride pred skoraj 150 leti in težkega življenja, v katerega so bili primorani tamkajšnji prebivalci. Poetični opisi narave, ki so glavna odlika knjige, bi bolj zanimali odrasle ljudi - še posebno tiste, ki si namesto hrupa in potrošništva polnega sodobnega načina življenja, želijo živeti v samoti neokrnjene narave - ni jih malo. A njih bi motila zgodba, ki je vendarle preveč naivna, da bi zamotila odraslo osebo.
Tako še vedno ne vem, kdo v današnjem času z velikim veseljem in zanimanjem bere to knjigo. Mogoče tisti, ki se odpravljajo na Florido:) Vsekakor pa sem prepričana, da knjiga dandanes ne bi več dobila Pulitzerjeve nagrade.

M.K.Rawlings (1896-1953)
foto:
Carl van Vechten-Library of Congress

2 komentarja:

  1. Ko sem prvič bral to knjigo kot 10 letni fant, me je zanimal le lov in dogodivščine v naravi, predvsem medved Old Slewfoot, ostalo se mi je zdela navlaka, posebej tisti romantični opisi pokrajine.
    Zdaj, ko to knjigo berem hčerki, ki jo zelo zanima narava in živali, pa doživljam to knjigo čisto drugače. Zelo dragocen se mi zdi odnos ljudi do narave, ki je bolj podobna sožitju (Baxterji), kot nebrzdanemu in razuzdanemu izkoriščanju (Forresterji). Prikaže tudi psihologijo odraščajočega otroka in odnos do sveta, ki se korenito spremeni (odraste), ko doživi tragedijo s srnjačkom in lakoto po pobegu od doma. Skratka, mislim, da je knjiga še kako aktualna tako za mladino, kot tudi za starše, in sem nekoliko v nasprotju z vami prepričan, da bi Pulitzerjevo nagrado pisateljica zanjo gotovo še enkrat dobila.

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Ja, saj,.. čisto mogoče, da bi tudi jaz - zdaj po šestih letih, drugače doživljala knjigo, kot sem jo takrat, ko sem pisala zgornje vrstice. Okoljevarstveni vidik pripovedi mi takrat še na misel ni prišel, zdaj pa tudi mene ta tema vse bolj zanima in bi bila med branjem sigurno pozorna nanjo.
      In imate prav. Pri Pulitzerjevi nagradi sem povsem zgrešila :) Res bi knjiga zelo verjetno spet dobila to nagrado, saj je napisana tako, da je v skladu s trendom (ali politično naravnanostjo), ki se pričakuje od sodobnih knjig. Pred šestimi leti pa sem še naivno verjela, da kaj takega še ni dovolj za nagrado;) Pa v principu zaradi tega o knjigi ne mislim nič slabega. Samo žalostna sem, da so se standardi tako znižali.

      Hvala za vaš komentar! In pohvale hčerki, da je ne zanimajo samo "površne knjige", ki od mladih bralcev ne zahtevajo veliko pozornosti in vztrajnosti.

      Izbriši

Komentarji so zaželeni:) in nemoderirani. Lahko so tudi anonimni;)