Ženskam ♀️

Ženskam sta posvečeni dve knjigi, ki sem ju prebrala v zadnjih tednih. Ženskam, da bi znale biti močne in odločne ter da bi si upale oditi iz okolja, kjer niso svobodne, kjer so zatirane ali celo mučene.

Knjigi poskušata krepiti tudi žensko solidarnost, ki nikakor ni nekaj samoumevnega.

Sandra Cisneros: Hiša v Ulici Mango

Tanko knjigo Hiša v Ulici Mango lahko beremo na dva načina - tako kot se knjige ponavadi berejo, se pravi od začetka do konca; lahko pa začnemo tudi na katerikoli strani, beremo kakor dolgo hočemo, svobodno preskočimo na drug konec knjige ali pa se vrnemo na začetek. Pisateljica je takšen način pisanja izbrala deloma zaradi tega, ker je na takšen nelinearen način nastajala tudi knjiga, deloma pa zato, da bi knjigo brali tudi ljudje, ki nimajo velikega potrpljenja z branjem, ali pa jim primanjkuje osnovne izobrazbe. 

Knjiga je namreč sestavljena iz kratkih - lahko tudi manj kot eno stran dolgih utrinkov iz življenja deklice Esperanze. To dekle je na pragu pubertete, mehiškega rodu in živi v Chicagu, natančneje v ulici Mango. Ta ulica še zdaleč ni tako lepa, ko je lepo njeno ime. Ulica Mango je v 60- ih letih prejšnjega stoletja - v času dogajanja v knjigi, ležala v enem najrevnejših predelov mesta in je bila naseljena z mehiškimi priseljenci - tako legalnim kot ilegalnimi.

Ženskam je bilo tam še posebno hudo. Skoraj vedno maltretirane s strani svojih očetov, fantov in mož, so bile zapostavljene še zaradi svojega porekla. Pogosto so bile pretepene, tudi posiljene; še najbolj mila oblika zatiranja pa je bila ta, da so bile zaprte v svojih stanovanjih in hišah. Ta izoliranost je bila lahko prisiljena (s strani moža) ali pa prostovoljna (zaradi neznanja jezika).

Esperanza se je že zelo zgodaj odločila, da ne bo šla po poti žensk, ki jih je opazovala na ulici Mango in so opisane vsaka s vsaj eno vinjeto v knjigi. Sedele so ob oknih in se naslanjale na svojo žalost kot na komolec. Ni sprejela dejstva, da je poroka z moškim, ki jo ne bo preveč tepel, tisto najboljše, kar lahko dobi od življenja. Odločila se je, da bo študirala in si pridobila izobrazbo, ki ji bo omogočala svobodo. Takšna pot pa za dekle kot je Esperanza seveda sploh ni bila lahka. Kako ji je včasih zmanjkalo poguma in kako ga je črpala iz opazovanja štirih skrivenčenih, v beton ujetih, a med seboj tesno prepletenih se dreves na dvorišču, je opisano v odlomku z naslovom Štiri suhljata drevesa, mojim najljubšim.

Kadar sem preveč žalostna in prešibka, da bi še lahko vztrajala, kadar sem drobna stvarca proti kupu težav, takrat pogledam drevesa. Kadar na tej ulici nimam več kaj drugega gledati. Četverico, ki je zrasla betonu navkljub. Četverico, ki se bori in se ne pozabi boriti. Četverico, katere edini smisel je biti in obstati.

Knjiga V ulici Mango je izšla leta 1984 in mehiško-ameriška pisateljica Sandra Cisneros  je z njo čez noč zaslovela. Knjiga spada v kanon obveznega branja v ameriških šolah.

Leta 2008 je pisateljica napisala še dodatek oz., komentar h knjigi, v katerem opisuje, kako je knjiga nastajala. S tem dodatkom, ki ga najdete tudi v slovenskem prevodu knjige, lahko na odličen način primerjate avtobiografsko pripoved in fikcijsko zgodbo zasnovano na avtobiografskih doživetjih. Nista povsem enaki, a podobni. V fikcijski pripovedi so lastnosti posameznih realnih oseb pomešane med seboj in začinjene še s fikcijo; pripoved pa pridobi nekaj dramatičnih značilnosti, ki so v fikcijskem delu vedno dobrodošle. 

Obe dekleti - fikcijska Esperanza in resnična Sandra, pa enako močno hrepenita po svobodi, in ta je opredmetena v hiši, ki jo bosta nekoč imeli in bo samo njuna. V njej bosta imeli stvari, ki jih imata radi, predvsem pa lepo pisarno, v kateri bosta lahko pisali zgodbe. 

Najlepši del leta 2008 knjigi dodanega pisateljičinega komentarja je tisti, v katerem hči svoji materi nekaj dni pred njeno smrtjo razkaže svojo hišo s pisarno. Ko opazujeta zvezde na nebu, mama reče: "Še dobro, da si študirala," in Sandra odgovori: "Še dobro."

Cineros, Sandra

Hiša v Ulici Mango
iz angleščine prevedla: Maja Kraigher
naslov izvirnika: The House on Mango Street
spremno besedo napisala: Jasna Lasja
Ljubljana: Modrijan, 2018
108 strani
ISBN 978 961 287 096 6

Samanta Rejc Debevec: Zelena v svetu sivih

Nasilje v družini, katerega žrtve so ženske, pa se ne dogaja samo v revnih mehiških predelih Chicaga. Dogaja se tudi v Evropi in Sloveniji, v blišču mode in lepote, tudi danes.

Svojo zgodbo o tem je zapisala Samanta Rejc Debevec v knjigi Zelena v svetu sivih. Njena pot osvoboditve je drugačna od Cinerosine in tudi zapisana je na drugačen način, a obe vodita do istega cilja. Tam se križata - pri osvoboditvi, ali če se izrazim z besedami slovenske pisateljice, ob odrešitvi. Tudi Samanti je uspelo najti pot iz začaranega kroga trpinčenja. Na kakšen način je to dosegla, nakazuje podnaslov knjige: Moja duhovna avtobiografija. Pomagalo ji je to, da je osvetlila odnose s svojo družino in pomagala ji je pot v Indonezijo ter Galung Swa, ki je mojster Reikija, zdravilec ter medij. 

Prepričana sem, da bo knjiga zaradi svoje duhovnosti  za marsikoga sila zanimiva. Njena vrednost pa je vendarle predvsem v tem, da ženskam, ki so v podobnem položaju kot je bila Samanta Rejc Debevec, zagotovi, da je mogoče najti in se odločiti tudi za drugačno življenje.

Rejc Debevec, Samanta

Zelena v svetu sivih

Šmarješke Toplice: Stella 2018, 

spremna beseda: Katja Zabukovec

135 strani

ISBN 978 961 246 734 0